Женски покрет

Izseljeništvo in ženstvo

Jugoslovansko ženstvo se doslej žal še ni dosti bavilo z izseljeniškim, vprašanjem, kar ni čudno. Saj se je razen nekaterih pisateljev, ki so slikali usodo izseljencev, ali pa izražali svojo bol nad toliko izgubo naših ljudi, le malokdo še resno poglobil v ta tužni pojav našega narodnega življenja. Dokler nismo imeli lastne države, pač ni imel noben državnik interesa na tem, da se naš narod ne oslabi, če je le moški zadostil vojaški dolnosti. Pač je šel žnjimi slovenski duhovnik in ustanovil ponežkod v Ameriki takozvane cerkvene šole, kjer so se otroci poučevali tudi v materinem jeziku. Večinoma pa jo nustil izseljenec družino doma in sam delal v tujini, dokler si ni prihranil potrebne vsote. V Ameriki in nekoliko tudi v Nemčiji so slovenski izseljenci med seboj osnovali pevska, telovadna in druga društva, imeli so svoje časopise, država in narod pa se nista dosti brigala za nje. Narod ne, ker je doma bil boj sa obstoj, država pa ne, ker ji je bila izguba slovanskega življa le dobrodošla. Ko je lansko leto izšla naredba ministarstva za socialno politiko, je bil prvi znak to, da hočemo v tem oziru kreniti na drugo pot. Mnogo določb se sicer sploh, ali pa še dolgo ne bo dalo izvesti, tako n. pr. prevaženje izseljencev na lastnih parnikih preko domačih pristanišč. Med tem so tudi Zjedinjene države naseljevanje zelo omejile ter zahtevajo isto tako prevažanje naseljencev na lastnih parobrodih. Če bodo to zahtevo natačno izvedle, in nimamo povoda dvomiti o tem, je mnogo določb naše naredbe skoro neizvedljivih, tako n. pr. nadzorstvo v pristaniščih in parnikih, ki ima namen ščititi naše, ljudi. Nastane za nas glavno vprašanje: kaj je v naredbi takoj izvedljivega in kako sodelovanje pripušča ženstvu? S tem vprašanjem so je bavila tudi podružnica Kola jug, sester v Celju ter prišla do zaključka, da naredba in naravnost zahteva naše sodelavanje. Že nadzorstvo na parnikih mora biti za ženske izseljence v ženskih rokah, kadar se bo to dalo izvesti. Se bolj pa moramo zahtevati za žene one službe, ki jih predvideva naredba pri diplomatskih in konzularnih sastopništvih v onih državah, kjer je mnogo naših ljudi in ki imajo namen vzdrževati stik ž njimi. Ta mesta nudijo izrečno socialno skrbstveni delokrug, za socialno delovanje pa je žena, ki se je povzpela na stališče socialnega mišljenja, najsposobnejša in naj-

7 н 8

izseljeništvo in ženstvo

207