Женски покрет

organizatoričen talent. Da pa te službe ne postanejo nikdar sinekure t. j. korita naj predlagajo take uradnice ženska društva, ki prevzamejo za nje tudi odgovornost. Ministarstvo jo vlogo simpatično pozdravilo, a je izjavilo, da more predlog izvesti šele, kadar bo v budžetu kreditje zanj. Iz tega odgovora nam je bilo razvidno, da ni našega predloga popolnoma razumelo, ako misli na kak drag aparat po našem mnenju se da ta reforma izvesti v okviru obstoječih sredstev. Vem iz popolnoma zanesljivih virov, da je pri nekaterih naših nastopstvih prav malo dela - vsaj takega, od katerega bi imeli naši ljudje kako korist, da bi se kdo za naše izseljence iz lastne inicijative podrigal, o tem niti govora ni, izseljenec pa poišče konzulat le, če rabi kako uradno potrdilo, kak potpis. Poleg tega še dejstvo, da uradniki naših kozulatov niti jezika dotične države ne znajo ! Že možnost, da se enega takih uradnikov zamenja z vestno, izobraženo ženo, nam daje pravico, da vztrajamo na svoji zahtevi. Na drugi strani pa ni treba, da so s tem prične v državah s težko valuto. V Nemčiji, kjer je mnogo naših delavcev, bi se to prav lahko dalo izvesti. Namen mojih vrstic je, vzbuditi v jugoslovanskem ženstvu zanimanje za izseljeniško vprašanje, ter pokazati pota, po katerih bi se lahko udejstvovale. Marsikaj smo o pravem času zamudile. Križev pot naših reemigrantov leta 1920. in 1921., ko so jih v Franciji, Švici in Italiji brezvestno izkoriščali, bi bile morda olajšale, ko bi se bila jugoslovanska ženska društva obrnila na ženska društva omenjenih držav, s prošnjo, naj tem revežem pomagajo. Toda ne glejmo več nazaj kakor je treba, da se iz pogreškov učimo, ampak v bodočnost. Žensko socialno delo si je pridobilo povsod ugleda in ženska društva so faktor, ki se ga mora upoštevati. Izobražena žena bo tudi v tujini stopila s temi v stik in priborila marsikatero korist našim ljudem. Pridobila bo pa tudi ugled državi in narodu, za katerega vestno dela.

Ana Župančič.

7 и 8

Izseljeništvo in ženstvo

209