Женски покрет

pred stoleti v svoj prilog, velja še danes za nas. Zanimivo je tudi to, da so se njihovega gibanja ponekod udeleževali tud možje, ne najslabši, temveč najboljši svojega naroda. Poglejmo najprej. Francijo Prvi izrazit nastop francoskega ženstva je bil v dobi revolucije. Francoski zgodovinar Michelet imenuje žene-avantgardo revolucije. Žene so igrale v veliki francoski revoluciji pomembno vlogo; one so- netile ogenj, one so nastopale za zvišeno idejo osvodobitve ljudstva izpod fevdalnega jarma z enako vnemo kakor moški. Toda njih nesebična požrtvovalnost je ostala zanje brez plačila. Geslo francoske revolucije liberté, fraternité, egalitè je veljalo le za moške. Ko je proklamiralo francosko ljudstvo 1.1789 „pravice človeka", so nastopile tudi žene s svojo zahtevo po politični enakopravnosti in izdale deklaracijo za pravico žene. V naslednjih letih od 1789 —1793 so prirejale žene shod za shodom in zahtevale od konventa politično, gospodarsko in državljansko enakopravnost. Izdajale so tudi svoj list z izrazito feministično tendenco. Stale so v sredi takratnega razburkanega javnega življenja. Udeleževale so se sej konventa in mnogokrat so se tudi z orožjem v roki aktivno udeleževale vseh velikih političnih dogodkov. V tej dobi so dobile vnetega in iskrenega zagovornika svojih teženj. Bil je to Condorcet, plemeniti in pogumni tajnik Akademije znanosti. Njemu je bil naročil konvent, da izda načrt nove ustave. Condorcet je predložil načrt 1.1793 in proglasil v njem popolno enakopravnost vseh državljanov brez razlike spola. Pravičnost zahteve pa enakopravnosti obehi spolov je utemeljil s sledečimi lepimi besedami: „V imenu katerega načela, v imenu katere pravice izključujemo v republikanski državi žene od političnih funkcij? Jaz ne najdem tega načela, ne te pravice. Narodno predstavništvo pomenja vendar predstavništvo vsega naroda. Ali pane tvorijo žene del naroda? Konvent ima nalogo, da ustanovi in potem vzdržuje zakone francoskega naroda. Pravico, da volijo in da so izvoljeni imajo moški kot svobodna in inteligentna bitja. Le onim moškim je odvzeta volivna pravica, ki so obsojeni zaradi nepoštenega in nečastnega dejanja. Ali so pa imele že vse žene opravka z državnim pravdnikom? Ali ne čitamo v naših za-

258

Женски Покрет

Бр. 9 n 10