Женски покрет

podpirajo posedujoči razredi, širijo jo države same po svojih napravah, vzdržujejo jo politične stranke in proglašajo svojo politiko kot državno politiko. Ta vera poteka vse od onih dob, ko se je smatral človek za stvar, za sužnja in ko je gospodar nad to stvarjo zahteval od nje slepo, brezpogojno pokorščino in poslušnost. Čeprav je nastopalo v vseh dobah proti tej lažni veri jasno spoznanje in se širilo po neštetih revolucijah, reformatoričnih pokretih, da je le človek in njegovo življenje ona najvišja vrednota, kateri mora služiti vse drugo, vendar prevladuje in obvladuje zmotna vera o nekem božanskem poslanstvu države javno mišljenje. Spoznanje o svetosti človeka in njegovega življenja bazira na najstarejšem kulturnem regulatorju, na etiki. Kdor tudi samo površno pozna kulturno zgodovino človeštva, ve, da je bila etična kultura, ta najsubtilnejša ločitev med dobrim in zlim, najjačja sila, ki je ali vezala, ali ločila ljudi v njihovih medsebojnih odnošajih. Države so jo izločile iz svojega življenja, in namesto tega najzanesljivejšega merila so postavile na njeno mesto politiko moči, nadvlade in nasilja, in maskirale vso to politiko s spretno prikrojenimi frazami, ki omamljajo mase, ki jim ne dado, da bi izpregledale. Takšna politika ne služi življenju, država s takimi metodami vladanja nima pravega smotra, ker postavlja sama sebe na prvo mesto. Država je le potreben organ v življenju človeka in človeštva, in nič več. Država je le eno izmed obilice drugih sredstev, potrebnih za življenje, je le člen med drugimi členi človeške družbe. Sedanja politična morala pa povzdiguje državo iz podrejenega sredstva v smoter, iz člena v samostojen organizem, Samo ona država odgovarja svojemu namenu, ki vidi svoj cilj v pospeševanju življenja, v harmoničnem sožitju vseh državljanov, v ustvarjanju institucij, ki ščitijo človeško življenje pred propadanjem in izkorišanjem, ki širi atmosfero miru preko svojih mej. „Namen posvečuje sredstva", ta jezuitska morala bi morala brezpogojno izginiti iz leksikona državnopolitičnih gesel. Pod trajnim vplivom tega vodilnega gesla državne politike vseh držav se je izključila morala iz politike in se je proglasilo načelo, da veljajo zakoni etike le v privatni morali, a da so za politiko neuporabljivi in neveljavni. S to nemoralo so narodi dedno obremenjeni in ž njo sankcijonirajo vsa nemoralna sredstva in namene politike. Goli lastni interesi držav in strank se tako prikazujejo kot edini mogoči motivi politike. S pridevkom „politično" se opravičujejo übijanje in rop, prevara in izsiljevanje, zahrbtnos in

382

Женски Покрет

9