Топола

32

YOJNOYIĆEVA klone na naslonjač i uhvati se za srdce. Uh zmijo! . . Moji grčevi! PRIZOH DVADESET I PRVI. PRIJAŠNJI. LJUDMILA i ZORICA ulete na deana vrata. LJUDMILA I ZOBICA u jedan glas. Šta je tO ? (svaka poteče k svojoj majci.) LJUDMLLA. Ah to je nesviest! ZOEICA. Za boga! grčevi u srdcu ! OBE viču: Octa! VO(le ! OCta! vode! (Odlete nasrednjavrata, dočim Dom bajeva i Vojnovičeva ostaju, svaka u svom položaju.) (Zastor pade.)