Учитељ

O ovirah povoljnih učnih in vzgoinih ušpehov v šoli

intelekta, — ki brez srčne kulture krize in izpodjeda temeljne postavke današnje družbe in je vodi k brezobzirnemu egofmu.

Pred kratk'm sam čital v cr. Pilarjevi razpravi „Borba za vrednost svoga Ja“ (Pokus filosofije slovenskog individualizma, 1922. Kugli, Zagreb) mesto kjer pravi o prvotnem življenju naših pred nikov v zadrugah sledeće:

„Po mom uverenju imade slaboća značala u Slovena svoj izvor u toj zadružnoj periodi njihovog razvitka. U toj kolektivističkoi biološkoj formi odgajali su se, hipertrofirall su kolektivistički elementi u psihi Slavena a zakržljali individualistični. To je glavni vzrok, da je naš puk, koj u zadrugah živi, u gospodarenju razmjer no glupiji, nespretniji i neokretniji od onoga, koj žive izven zadruge također su uzrokom, da se oni najradije ćute oyisninma i VOdenima, da hemaju duha ni volje za neodvisnost i samostalnost, da nisu za poduzimanje ni za promjene bilo kakve | bilo u čemu, i da neimaju rouzdania u svoje znanje i u svoju snagu.“ (Djela dr. Ante Starčevića, knjiga 1.) In će smo si na jasnem, da gornje trditve obstolaje in sicer upravičeno, potem bi morala biti nasa prva dolžnost, da skušamo jugoslovanski, da opće slovanski tip, ki je enostranski, torej neharmonično razvif, izpopolniti. Ali se pa. da to izvršiti s poukom ali z vzgojanjem to ie zopet povsem drugovprašanje, ki je za me v celosti rešeno. Otresti se treba okorne tradicije, postaviti se treba na samos'alma tla in se izogniti sledovom nemške vzgoje, ki trpi po mnenju njih lastnih najboliših pedagogov brzčas že dosti boli na nezaokreženosti značaja kakor pa: mi njih zvesti dosedanji učenci. Nisem mnenia, da pogrešaie Germani lastnega individualizma, nasprotno, hote! sem le reči, da načim vzgoje zadnjih sto let pri Nemcih vodi k izvežbanju intelekta zanemarla pa povsem уграјапје 11 ustvaria na ta način „papirne učenjake“, ki filizofirajo v svojih kabinetih, filozofije pravega resničnega življenja pa ne poznaje. Morda pri tako mnogobrojnem plemenu kot so ravno Germani to ni kvarno, tembolj bi se pa morli zavedati pogubnosti sličnega pos'opanjia mi, ki že po naravi

trpimo na defektu v žnačaju in pri svojem malenkostnem stevilu zares nimamo povoda eksperimentirati s stvarmi, ki se pod nobe nim pogojem ne morejo obnesti. Ali pa smo morda prepričani, da se tvorije snačaji V prvi vrt si s poukom, a vse drugo, da izvira iz njega? Plato je izhajal iz postavke, da je jedro vsega — 5зроznanje — da je razvit intelekt podlaga vsemu pravilnemu življenju.