Учитељ

Znanstvena pedagogika ___ Ž3

+ Viktor Bežek — Ljubljana „100%00000 – родадовћка“ ПРО _10 0 165

— Svršetak — li IL. Razkol in polom „znanstvene“ padagogike.

„Moja sodba je torej ta, da Herbart v zgodovini pedagogike ni brez pomena, da gre njegovemu imenu čast in da imajo tudi nekatera mesfa v njegovih spisih trajno vrednost, posebno nekateri izreki; da pa se je njegov sestav kot celota ponesrečil in da bi njegovo uveljavljenje bilo na veliko in mnogoterno škodo, celo na veliko pogubo vzgojnemu in učnemu ustroju“. (Dittes Pšdagogiju 1885. str. 672). | Živatni agitaciii Zillerja samega, ki ga dr. Viljem Zenz У zgodovini pedagogike (Dunaj 1910. str. 422:) po pravici imenuje „pedagoškega agitatorja“ in kričavi reklami njigovih somišljenikov se je res posrečilo, da so vpregililepo število nemških šolnikov v svoje ojnice; toda velika večina nemškega učiteljstva in hotela nič vedeti o „znanstvenem“ novotarstvu, nego je prej kakor slej neznanstveno poučevala. Wesendonck ceni (1885) število herbartovcev vseh kategorij — ne samo zillerjevcev — па ne mnogo več nego fisoč, neznatno število napram mnogim, mnogim tisočem „vulgarnih“ padagogov.

Vedno bobnanje Zillerjevih pristašev ob znanstvenost je moralo naposled vendar provzročiti odpor ter zanetiti boj. Povod se ie kmalu primeril. Dittes, učitelj vprav po božji volji, čigar spomin se je neizbrisno vtisnil vsakomur, kdor је те! згесо, да је роslušal njegova krasna predavanja*), tačas ravnatelj novo ustanovljenega Pedagogija dunajskega (1868—1881), је bil namreč „Sıibnovem pedagoškem letniku“ leta 1870. zastavil javno пекоliko vprašanj do Zillerja z ozirom na baš izišli „Letnik Društva za znanstveno pedagogiko“, češ, da je širšemu občinstvu popoluoma nerazumljiv. Na to vprašanje je Ziller odgovoril rezko, ošabno in osebno.**)

#) Truk, str. 18 tn 18. ##) Wesendonck, str. 33 in 34.