Учитељ

49

aristokratska, gosposka natura, ki išče v larpurlartižmu svoje utehe, Ce je v umetniških vrednotah ustvarjalen, bo prav tak njegov odnos do državljanške vzgoje, ki jo istoveti z umetniško vzgojo. Z narodno ornamentiko ali z narodno pesmijo ta učiteljski tip vceplja nacionalno zavest v mladino.

4. Gospodovalni (politični) tip: Glavno gibalo in meroda;jni činitelj v politiki je moč. Stremljenje po moči — to je bistvo gospodovalnega učitelja; izredno je zavzet za svojo čast in se najraje poteguje za voditeljstvo. Sorodno naziranje izraža v odnosih do države, ki jo smatra kot instrument za uveljavljanje dostojanstvene oblasti in nadindividualne veličine, prehajajoče lahko v absolutizem in diktaturo.. Državljansko vzgojo istoveti z vnanjim videzom patriotizma in pretirano telesno vzgojo v duhu pripravljenosti za vojno. Zadovoljuje se z nekaj urami državljanskega pouka, z domoznanskih znanjem. Pouk o lustavi, zakonih in uredbah je sicer teoreltična last razuma, ni pa prešel v meso in kri praktičnega državljanskega udejstvovanja in mišljenja, zlasti če učitelj svojo „avtoritarnost“ uveljavlja najučinkoviteje v praksi potom — strogosti. Glavni vzgojni smofer mu je: vdanost, poslušnost in pokorščina, po njegovom mnenju glavne komponente dgžavljanske zavesti.

9. Vershi (religiozni) tip: Učitelj, ki je versko usmerjen, vrednosti vse pod vidikom večnosti in spravlja vse v neposredno zvezo z božanstvom. V pogledu države raziskuje najprej vprašanje: Kaj je temelj države? Ko prihaja do zaključka, da je temeljni kamen države — danes razpadajoča — družina, zaupa v krščanstvo, ki v sv. Družini išče utehe in pomoči za popolno propast. („Slovenec“ 19-I-1936). „Dajte Bogu, kar je božjega, dajte cesarju, kar je njegovega!“ to je glavna smer v državljanski vzgoji, kjer se povdarja še posebno svetost in nravstvenost v družini, občini in državi. Ob teh naukih bo tisočletno izročilo o „Velikem, Plemenitem in Dobrem“ rasilo in vsa domovina bo srečna.

6. Zajednišhi (socialni) učitelj: Osnovni princip in gibalo vsega mu je /jubezen do irpečih, kar najde svoj izvor in molivacijo v razumevanju sodđobnosti in v razvoju čloyeške družbe. Klasičen primer socijalnega učitelja je Pestalozzi s svojim posebnim razumevanjem otroka iz širših narodnih plasti. V nasprotju z egocentričnim vzgojiteljem se ta od samega sebe usmeri —— gnan od neznane sile k drugim „ponižanim in teptanim“ (Cankar!), katere skuša razmeti, čuti z njimi in se jim daruje s tem, da jim pomaga, jih usmerja in dviga iz obubožanja. Socijalno usmerjen vzgojitelj vidi danes obstoječe družbeno stanje v luči proletarijata, zato zaupa v vsako državno zajednico, ki podpira stremljenja socijalnega skrbstva v prid širšim narodnim plastem. Socijalno razumevanje razmer in potreb mu bo najuspešnejša pobuda za pravo državljansko vzgojo. Ta je zdrava le tedaj, če so zdravi pogoji za njeno izvedbo. Kakšni so ti pogoji? Ozdravitev in uirditev socialnega življenja — to je problem, ki je danes v ospredju povsod tam, kjer se resno in pametno rešujejo državna vprašanja. Kajti dobro je znano, da se domovinski čut diktirati ne da in da patriotizem in državljanska miselnost niso stvari _ intelekta temveč so zadeve, ki so ozko povezane — kakor pravijo yugTejb 4