Jugoslovenski Rotar

~

imajo svoj izvor v sodobnem materijalizmu in egoizmu. Na sreco pa moremo z zadovoljstvom ugotoyiti, da je rotarstvu Z intenzivnim in dobrodejnim delom uspelo zbrati okrog sebe najboljse sile sveta v borbo proti malikom, ki jih ustvarjate egoizem in materijalizem. A zakaj je uspelo? Zato, ker je ideal rotarstva, da se élovek praktiéno v ysakem svojem delovanju ravna po strogo etitnih naéelih druzbenega nazora. S tem rotarstvo na eni strani vrata vero v stvarnost etike, ki je omajana, ker jo eni zasmehujejo, drugi pa jo imajo samo na jeziku; na drugi strani pa z vzgledom kaze, da je etiéno delo nad vse koristno. Kako rotarstvo isce dejanskega izvrSevanja, je videti tako v njegovi filozofiji kakor tudi v ustroju organizacije.

Cilj rotarstva je, da yodilno misel sluzenja vnese v vso élovesko druzbo, v vse posle in poklice pri vseh narodih in deZelah, da tako pride do medsebojnega služenja vseh ljudi. Na tak način bi etično delovanje najboljše uravnalo odnose med posamezniki, različnimi družbami, narodi ter državami.

То је, да зе tako izrazim, filozofija in cilj rotarstva, ki se tudi izvaja v nasih organizacijah.

Na kakSen natin pa vnaSamo ideje naSega sluzenja v Zivljenje, po katerem potu skušamo doseči naše cilje?

Naše služenje se razvija v štirih smereh. Prva je služenje v klubu: iz kluba prenašamo naše služenje v posel in poklic; po služenju v poklicu pa prihajamo do tretje vrste služenja, — do služenja družbi, skupnosti; končno je naše služenje v poklicu, zlasti ako je v zvezi z mednarodnimi trgoyskimi odnoSaji, ozko povezano z mednarodnim služenjem.

Služenje v klubu je naše prvo in najvažnejše služenje. Tu je pravzaprav naše vzgajališče za življenje.

Človek kot zavedna celica CloveSkega organizma naravno stremi za svojo samoohrano in materijalnim in duhovnim razvojem, ter končno spozna, da so Ze zaradi njegovega lastnega obstoja v njegovem »jazu« neki imperativni čuti. Gotovo ni človeka, ki ne bi poznal Guta dolZnosti in tovariStva, ki ne bi uvidel velike vrednosti discipline in spoznavanja, ki ne bi želel svoje varnosti in potreboval pomodi drugega, ki ne bi ¢Cutil, da samo po vsem tem uspeva njegova rast in je mozen njegov obstanek. In Geprav Glovek vse to ve, vendar premnogokrat ne dela tako. Zakaj? Zato, ker vsako človeško delovanje vodi volja; ta pa Je pogosto zelo izbiréne narave, divja je m lena. To voljo je treba ukrotiti, ter Jo vzgojiti, da se ravna po znanju in da iz »hoteti in morati« zgradi devizo »hoti, ker moraš«, seveda v etičnem роmenu. Šele tak človek dolžnosti, discipline, tovarištva, pripravljenosti, postane v polnem smislu »homo sapiens«, ker »homo sapiens« more biti samo etično-posloven človek.

In prav služenje v klubu nam pomaga, da postanemo eticnoposlovni ljudje.

V klubu smo prostovoljno dolžni neprestano krepiti svoj čut dolžnosti, vestno izpolnjevati vse obveze, ki smo jih z zaupanjem prevzeli, ko smo vstopili prostovoljno v organizacijo, ne samo da spoznamo rotarstvo sploh, njegove naloge, cilje in organizacijo,

177