Jugoslovenski Rotar

Vprašanje proizvodnje naravne svile ni važno toliko iz narodno-obrambenih, kakor iz narodno-gospodarskih ozirov. Leta 1934 smo n. pr. uvozili 16 ton preje iz naravne svile v vrednosti 3,900.000 dinarjev, medtem ko smo tedaj proizvedli 151 ton svilenih kokonov. Produkcija je bila zelo majhna, če pomislimo, da je znašala še leta 1039 1.272,3 tone, pred vojno pa na istem teritoriju 2.500 ton svilenih kokonov. Naše svilarstvo, ki je bilo doslej drž. monopol ali koncesija privatnih podjetij, je bilo vseskozi pasivno in zaradi diktiranih nizkih odkupnih cen kokonov za producenta nerentabilno. Pomisliti je treba, da doma se dolgo ne bomo mogli konzumirati vse svile, ki bi Jo lahko producirali. Forsirati je treba izvoz naravne svile v inozemstvo, kar bo mogoče le tedaj, če bodo tvornica svile v privatnih rokah. Upajmo, da bo novo-osnovana Privilegirana delniska druzba drz. tvornic svile, ki je bila pred kratkim ustanovljena z novo Uredbo o svilarstvu krenila na nova pota tako, da bo prinašalo naše svilarstvo odslej državi posredne in neposredne koristi.

Po številu ovc je Jugoslavija v Evropi na osmem, po kakovosti volne pa skoraj na poslednjem mestu. Priblizno 9 milijonov ove daje letno nad 15.000 ton meSane volne, ki se uporabi vecinoma v domati obrti za izdelavyo preprog, grobega sukna, odej in pletenin. Le približno 10°/o porabi domaéa industrija, do 5°/o se Jo izvozi. Na drugi strani letno uvažamo ca. 5.500 ton volne У vrednosti 350 miljonov dinarjev, predvsem iz Avstralije in Juzne Amerike. Kljub temu, da bi mogli z ozirom na velikost pasnikov poveéati Stevilo ove za 50°/o, ne bomo mogli nadomestiti uvozene volne z domaéo, dokler se ne zboljSa njena kakovost. Za enkrat gojimo ca. 90°/o pramenk, 6°/o cigaja ove, 1°/o soléavsko-jezerske ovce in nekaj merink karakulskih, hampshire in drugih ove (predvsem na veleposestvih). S smotrenim selekcioniranjem in krizanjem bomo séasoma pri enakem Stevilu ove lahko pridelali mnogo veéjo koligino volne. Ako bomo Stevilo ove poveéali do skrajne mnoznosti, bomo z zboljšano domačo volno lahko krili mnogo potreb domače tekstilne industrije. Razumljivo je, da bo v Beogradu ustanovljeni Institut za volno imel še mnogo dela, predno bodo dosezeni vidni uspehi. Dotlej si bomo morali pomagati na enak način kakor Nemčija pri svoji Wollstri, t. j. z meSanjem celulozne volne ovéji volni.

Z Lanitalom, t. j. umetno volno iz kazeina si zaradi njenih lastnosti, predysem zaradi majhne trdnosti zaenkrat ne bomo mnogo pomagali.

Ponovno poydarjam nujno potrebo, da se v državi zgradi čim preje tvornica za izdelavo umetne svile, makar sem’ opozarjal Ze pred Јен 5 Clanki v strokoynih Gasopisih in s predavanji.

Iskreno Zelim, da bi zavladal na svetu prav kmalu trajen mir, ki bo omogočil človeštvu nemoten kulturni in gospodarski razvoj ter pravično udeležbo vseh narodov do naravnih dobrin. Vendar sem mnenja, da je dolznost vsakega naroda, da predvsem izkoristi one naravne dobrine in suroyine, ki jih ima doma na razpolago. V Jugoslaviji nas čaka v tem oziru tudi v miru še mnogo dela.

221