Jugoslovenski Rotar

začeli ljudje uvidevati, kako je uživanje tudi le delno pokvarjenih živil škodljivo zdravju.

Po odkritju Amerike se je izvedelo tudi že za poseben način konzerviranja mesa, ki so ga vporabljali tamošnji Indijanci. Meso so njihove žene razrezale v ozke trakove ter sušile na posebnih palicah na solncu. Nto so ga vložile v posebne skrinje iz bivolove kože, eno plast mesa, eno plast razpuščene bivolove masti, pa zopet plast mesa in plast masti, dokler je bila posoda iz kože napolnjena. S tem načinom so uspeli ohraniti meso za zelo dolgo dobro nepokvarjeno.

Za éasa vladanja Henrika III. v Franciji, je zopet oživela vporaba snega v ohlajevalne svrhe. Sneg in led sta postala blago, s katerim se je v poletnih mesecih trgovalo.

Beneéan Sankt Sanctorius je prvi vporabljal zmes snega in soli v svrho dosezanja Se nizjih temperatur. Ugotovil je, da z zmesjo ene tretine soli in dveh tretin snega lahko doseze zmrzovanje vode v notranji posodi.

V 17. stoletju je holandec Lenwenhock konstruiral mikroskop ter odkril mikrobe in prvi opazoval, kako se razvija njih rast. Vaznosti тега odkritja za ohranjevanje Zivil se dolgo ¢asa niso zavedli. Francoska viada je razpisala za ¢asa Napoleonskih vojn nagrado 12.000 frankov onemu, ki bi naSel najbolj8o metodo konzerviranja Zivil. Za nagrado se je potegoval Francois Appert, ki je predlagal, naj se Zivila vloze v dobro тасерђепе steklene posode ter postavijo v posodo z vodo, ki se jo nato zavre.

Pasteur je odkril, da so mikrobi krivci ne samo nalezljivih bolezni, temveé tudi kvarjenja Zivil in da se slednje lahko prepreti z unicenjem teh mikrobov. Z visokimi temperaturami, kjer pa v splošnem ni potrebno, da se doseze temperaturo kipete vode, se mikrobi lahko uni¢ijo in na ta natin Zivila lahko konzervirajo. Ta metoda se po njem imenuje Pasterizacija.

Odslej se je priéel sistematiéni Studij vseh teh problemov. Raziskovalo se je pod kakSnimi okoli8¢inami se mikrobi razvijajo in mnoze hitreje, in pod kak&Snimi poéasneje. Ugotovilo se je, da se pri zelo nizkih temperaturah mikrobi sploh ne mnoze ali pa mnoze silno poéasi. Na podlagi tega spoznanja se je pri¢elo razvijati hlajenje v ¢imdalje popolnejSo posebno panogo konzerviranja hrane. Preko lednih omar in ledenic pa je Sel razvoj dalje. Ko je znanost spoznala, da je tudi vlaga vazen faktor za Zivljenje mikrobov in da se Zivila najdalje ohranijo v prostorih, ki so hladni in suhi, je pricela iskati na¢ine, kako bi se umetno ustvaril hlad, ki bi se trajno drzal na isti nizki temperaturi in bi bil zvezan z odsotnostjo vlage. Tehnika je pricela konstruirati in izdelovati razne hladilne stroje. S tem smo prisli do danaSnjega časa.

Z razvojem hladilnih strojev se v tem predavanju nočem bavit omeniti hočem le, da se je industrija hladilnih strojev v zadnjih dveh desetletjih razvila v ogromno panogo današnje industrijske delavnosti. Danas se izdelujejo hladilni stroji velikih dimenzij, za klavnice, hotele, restavracije, razne živilske industrije, za ladje i. t. d. Poleg tega pa se je zelo razvila industrija gospodinjskih hladilnih omar, ki jih uporabljajo gospodinje v svojem stanovanju za hlajenje svojih življenskih potrebščin.

37