Архив УНС — Стари листови — Најстарији

ki niso »krsta« plačan. To je že nekolikokrat pokazal dejanjski, o čemer vé natančnejše podatke pristojno sodno oblastvo. Saj kot starosta vaških fantov moral je strogo disciplino uvesti mej svoje podanike. Seveda se je ravnal po izreku: »smoter; opravičuje vsako sredstvo.« Za nasledke tega načela brigal se ni veliko. Zraven tega površno opisanega junaka bila je v v naši vasi Sc druga oseba, ki je tudi zelo obračala na sé pozornost. To je bil cerkovnik Matevžek, star sovražnik Jakov. Kaj je bilo uzrok njijni mržnji? Cherchéz la femme. Preden si bolj ogledamo Eridino jabelko mej Jakom in Matcvžkom, moramo prej cerkovnika predstaviti cenjenim čitateljem. Ona koščena, srednja postava, s kratko ostriženimi lasmi in z velikimi na stran stoječimi ušesi, ki je pri božji službi najraje dremalcem drezala tako drzno s puščico pod nos, ki je tako ponosno nažigala in ugaševala sveče v župni cerkvi, bil je Matevžek, cerkovnik Matevže' 1 ■ Tlolžnosti svojega zelo uzvišenega stanu ispolnje vcsLi. s evec ] a zjutraj ob 3. ali 4. uri ni hoč danu zvonu, . , , . , */f \e ' .. . - o-a ic zelo rado trgalo po usedat 3 C ea je pestila ta u. - 1 sv h J ■ ■ v/a v tedaj moralo se '(n vselej običnega zvonjenja. Vas. J -» A \ ■ J■ u raras če ~ bilcf Vdih, da -n Kedar \ pripeti in le tacaš, cc Gr- r- _. , 7 \ im vanie ali sedmina. ||£ b ■ \ n£ Pri župljanih bil je v čisli ne % to redkoked a 3 \ ? nosti v zadevah, tičočih se njegovega poenk? genito- l • radi tega, ker se je znal vsem jako prikupiti. , so ga zelo radi na ženitovanja, sedmine in druge slične slavnosti, kjer se mu je nudila prilika na troškove drugih napolniti si precej prožni želodec. Poredneži so trdili, da se je v tej stroki kazal vedno junaka, ki se ne boji pospraviti par piščaacev tja, kjer je jok ali če hočete kruljenje in škripanje z zobmi. Kedar pa se ga je nekoliko nalezel, tedaj je bil v svojem elementu. V tem slučaju govoril je toliko in tako, da pazno poslušajoči možaki niso vedeli, ali je prišel nadenj goreč jezik ali ne. S svojo zgovornostjo pridobil jih je tako na syojo stran, da so dejali, da bi ga prihodnjič volili županom ko bi le umel pisati. Gorčev Janez, ki je bil tačas veliki ministrant kot tak imel je tudi časih pristop k sličnim slovesnostim pravil je drugo jutro; je sinoči zopet otrobe vezal.« Tačas bila je pri Podoljščaku, zelo iraovitc naše vasi, za hišino šestindvajsetletna devojka, j klicali z imenom Mina. Vaščani so često mej tihoma ugibali, čemu ima stari Podoljščak tP hišino. A pustimo to, ker je itak znano, da delajo iz muh - no saj veste kaj. Mina bi' močne, zdrave in polne postave. Ob nedel položila na ponosno glavo vrhom do’ belo pečo s smelim grebenom, on« 1 Precéj mladeničev za ženite” z velikim veseljem; a 1 snubil nihče. KPXVI- Pred par leti je imel Jaka oblažujoče upanje, da bode vender čez nekaj časa »kaj«. A ko mu je začel ta Matevžek v zelje hoditi, ko je vedno bolj pogostoma zahajal brez važnega posla k Podoljščaku in mu o teh prilikah ponujal tobaka, pravil, kedó se ženi, koga so včeraj krstili in katerega mrliča je zadnjič ogledal tedaj je hotel Jaka zvedeti, kaj Mina misli o Matevžkovih pohodih. Bil je diven, poleten večer, katerega krasota in čarobnost vidi in čuti se le v tihi zagorski vasici. Jaka jo krene ta večer k Podoljščaku. Mina sedi za kolovratom in slabotna luč osvetljuje čedno urejeno sobo. Stari Podoljščak bil je v kašči in preglcdaval polne predele. Seveda Jaka ta večer ni imel nič posebnega opraviti pri Podoljščaku, a z Mino je imel resno besedo govoriti. »Mina,« nagovori jo Jaka po kratkem, običnem pozdravu, »kako urno ti poteka nit izpod rok. Ko bi ti bila v naši hiši, ves večer bi te gledal in ne hodil bi na »mostiček«, in se .tako iz srca, da ga bilo -elje vide*' . - • ~odA - t> ar . - cs s* ° dp ” s» h* ista, r ; s e’v *** k » mu P taV pra . ■ Hi« 0 P reg e . a __ misti , ooskusitv. r s Matv* y ka J Jl - Jkta: » da - . sta r za bi moral tudi tS-.ern o 0 £ e tolik živela. Ljudje pravijo, Sl jen' T ' drugače. Po leti pomagal bi kositi nanosil bi drv za zimo, čt> tudi ne iz gorela bi ravno tako. Za kljunače in ; raztržil bi toliko, da bi se pošteno obl" za smolo in kar bi še zaslužil po ■ novanje. In če nama dobri Bog ’ ... e dosti je.« Obriše si kajti potil se je v te" iz samskega v b'" v po u •

10

SLOVAN. Štev. i.