Архив УНС — Стари листови — Најстарији

ljudstvo od naših nasprotnikov gospodarski odvisno, in ker med nami Slovenci ni sloge! Vender ne obupujmo! Da smo mal narod, se od nas samih le prevečkrat povdarja; redkokdaj se pa kaže na narode, ki so manjši od nas, in ki prav živahno gospodarijo, ker so jedini med seboj! Ker smo nejedini med seboj, moramo žali bog tudi sami pripisati si posledice. Vse to je pa nalašč za nasprotnike, ki naše, politično še zadremano ljudstvo begajo, nas zasmehujejo in ponosno kažejo na svojo moč in na svoj vpliv pri vsaki reči, d&, celo pravico do obstoja skušajo utajiti slovenskemu jeziku. Vse to, in še mnogo drugih resničnih in lažnivih stvarij na naše ljudstvo jako močno vpliva Ker vse javne naprave na Koroškem govorijo nasprotnikom v prid jim je uspeh gotov in naš napor in naše narodno delo sta res težavna. Kako nam gre na Koroškem, vam niti povedati ne morem, pa tudi tisti, ki sam ni skusil, ne verjame, četudi bere. Ako pa na Kranjskem odkritosrčna sloga ni mogoča, potem postanemo Korošci brezupni, in, izginemo kmalu Pa tudi na Kranjskem niste varni narodnega potopa, kajti ko padeta Korošec in Primorec, z dosedanjo politiko medsebojnega sovraštva in mržnje ne boste in ne morete se dolgo držati po koncu, bodite še tako po nosni na „kranjski jezik 11 . „Bog i sloga!" Dopisnik iz Metlike ima popolnoma prav. Naj se le večkrat oglaša, kakor se je oglasil dne 29 de cembra 1897. v Vašem cenjenem listu. Ob Sočlnlh bregovih, 7. januvarja. Lepa je ta. Zadnji „Gospodarski List" je prinesel novico, da je dr. Fr. Marani od c. kr, kme tijske družbe imenovan zastopnikom pri po svetovanju, ki se bode vršilo na Dunaju zaradi spremembe postave o umetnem vinu, in dr. Fr. Verzegnassi nas bo zastopal stalno pri sejah agrarnega odbora na Dunaju. Torej povsod in yedno zastopajo našo deželo najzagrizenejši Lahi! Koliko časa bodo Slovenci mirno gledali to krivično delovanje o. kr, kmetijske družbe v Gorici? Oj, resolueija O nacijonalni avtonomiji na vseslovenskem shodu, kje si?! Ali mora prav vse ostati le na papirju?! Okrajnim šolskim nadzornikom za tolminski okraj je imenovan g Val Kumar, učitelj na vadnici v Gorici, Mož je sicer prileten, ali drugače zdrav in živahnega duha Ker je dober pešec, bo lehko laz 1 po tolminskih hribih. Kakor se sliši, je učiteljstvo s tem imenovanjem zadovoljno. Prav bi bilo, da bi novi g. nadzornik üblažil nekatera nasprotja pri učiteljstvu na Tolminskem, oziroma pri okrajnem »šolskem svetu Največja težava pri vsem je žalostna resnica, da je okrajni šolski zalog do grla v dolgovih, tako da učitelji čestokrat morajo čakati na svoje üborno plačilo. Pri tolminski posojilnici postaja dolg velik, da, ogromen. Ako pojde tako naprej, ne verno, kaj bo. Predraga šolska poslopja so se zidala v zadnjih letih, zato je prišel okrajni šolski zalog v kritični položaj. Zanimiv je v zadnji „Soči" članek dr. K. Pečnika, zdravnika v Aleksandriji, „Slovenci in mednarodni p omet". V goriški okolici je mnogo izvrstnih mizarjev, ki vsi le životarijo. Dobiček imajo le prekupci. Pač res, Slovenci smo reveži na vse strani! Naše moči naši narodni nasprotniki izrabljajo. Ali, ali, mnogo dela, malo delavcev!! Učitelji na Tol minskem so bili iznenadjeni, ker je bil gosp Krajnik, voditelj bivše pripravnice v Kobaridu začasno imenovan učiteljem na Srpenici. Res, čudne razmere pri učiteljstvu na Tolminskem!

Politiški pregled.

Ministerski predsednik Gautsch je za včeraj povabil na Dunaj na razgovor češke poslance: Engelna, Herolda, Kaizla, Kramafa in Paca’ka, Povedal jim je, kaj zahtevajo Nemci. Rekel je Gautsch češkim poslancem, da je on za >ravnopravnost češkega jezika z nemškim in za nerazdeljivost češke krone. Prof. Jagić je poslal prof. Mommsenu v Berolinu na njegovo znano pismo, s katerim je nahujskal avstrijske Nemce zoper Čehe, jako zmerno pisano pismo in v njem zagovarjal, da Avstrija more obstati kot mnogojezična država. Nato je zopet odgovoril Mommsen, sicer bolj

pohlevno, a od misli ne odstopa, da naj bo nemščina pri nas državni jezik. Sicer se pa pozna Mommsenu, da je mož že star. Nemci na Češkem nameravajo vstopiti v deželni zbor in napraviti predlog, da naj se češko kraljestvo razdeli v češko in nemško polovico, čemur pa Čehi odločno ugovarjajo, Sekcijski načelnik Halban, ki je bil vodja pisarne državnega zbora, je prosil da bi bil odpuščen. K temu koraku so ga prisilili antisemiti. Namestnik grof Goes je bil v Gorici in se je dogovarjal z deželnimi poslanci zaradi razmer, ki so preprečile zasedanje deželnega zbora. Potem je šel v Polo in Poreč. V nižjeavstrijskem deželnem odboru se je sklenilo na predlog dr Ebenhocba predlagati deželnemu zboru spremembo deželnozborskega volilnega reda, tako da se uvede splošni volilni razred s šestimi mandati, direktna volilna pravica v vseh volilnih razredih, volilni kraj naj bo vsaka občina, ki šteje nad 250 prebivalcev in da se jedno odborniško mesto odstopi splošnemu volilnemu razredu. Voli se po neuradnih, privatnih listkih in v mestni in selski kuriji imej pravico voliti, kdor plačuje 4 gld. cesarkega davka. V Zadru so Italijani napravili velike demonstracije. Letali so v tolpah po ulicah in kričali: „Viva Žara italiana!" Po noči so hoteli naskočiti hrvatski gimnazij, a ko so videli, da ga varujejo orožniki, so odšli. Starokatoličani so sklenili na Dunaju, svojo cerkev spremeniti v nacijonalno cerkev. Nikar naj ne pozabijo vzeti si za vzorec finega obnašanja nemških nacijonalcev v zbornici! Košutova stranka v ogerski zbornici je vsa razdejana. Pravijo, da jo je spravila iz ojnic vlada s precej velikimi svotami novcev. Tudi Ugronova stranka je opešala, ker je Ugron zapustil politično polje, Bushu so sklenili na mnogih shodih, da bodo v prihodnje v občevanju z uradi rabili le ruski jezik in zahtevali rešitve vlog v ruskem jeziku, Kralj Milan je imenovan-—ptrvdjrrikOTir aktivne vojske (!) in general Markovič načelnikom generalnega štaba v Srbiji. Darovi papežu. Španjska kraljica je poslala papežu za njegov jubilej zlat, z biseri okrašen kelih, vreden 65.000 frankov, turški sultan pa dragocen prstan. Pristanišče Kiao Čau v Kini je prep ustila kineška vlada Nemčiji v obliki zakupne pogodbe za daljšo dobo, Nemci so dobili pravico, utrditi pristanišče in okolico, kolikor zahtevajo interesi trgovine in brodarstva. Angleži so ogorčeni, ker ima pristanišče ugodno lego, in se vežejo z Japonci,

Domače novice.

Spravni odbor kranjskih deželnih in državnih poslancev v sinočni seji še ni prišel do nobenega rezultata. Katoliško-narodna stranka je stavila svoje predloge, o katerih se bodo posvetovali poslanci narodne stranke, da se bodo potem pogajanja nadaljevala. Težave bi bile veliko manjše, ako bi se manj gledalo na oseb nosti, bolj pa na občni blagor slovenskega naroda. „Soča“ piše ; „Žalostnih prilik preveč imamo na Primorskem, obilno renegatov redi in debeli zelena Štajerska, tužen je pogled v Korotan, na Kranjskem pa so si bratje v laseh, ker to zahteva tretji, in ta je Nemec. Razdeli jih postavi oslovo senco mednje in po njej bodo udrihali, ti pa bodeš gospodaril, ker si rojen „herrenvolk" ... Le bratovska sloga nas more obvarovati pogina!“ Današnja „Edinost" pa piše o spravi v dolgem in izvrstnem članku med drugim nastopno: „Apelujejo še danes na (Kranjcev) rodoljubje v ta namen, da bi poštevali naše tužno položenje, položenje onih, ki se sicer še bore, ki se pa ne bodo mogli boriti več dolgo brez zaslombe, bratov ki žive v ugodnejem etnografiškem in zemljepisnem položenju! ! Le toliko zahtevajo obmejni Slovenci; ako to zahtevanje res seza predaleč, potem pa tužna nam majka!! Osebne vesti. Pravni praktikant pri ljubljanskem deželnem sodišču Ivan Milan Hribar je imenovan avskultantom.

V komisijo za pariško razstavo je imenovalo trgovsko ministerstvo na Kranjskem med 40. člani 10 Slovencev in na Štajarskem med 60, člani 2 Slovenca. O, Slovenija, kje si?! Čitalnica ljubljanska inserira svoje veselice v „Laibacherici“! Novo domačo kiparsko tvrdko dobe Dolenjci v Novem Mestu, Dne 15. t. m. otvorita ondi v hiši g dr. Poznika svoj kiparski atelier gg. Anton Rovšek in Fran Ciber. Oba sta vrla strokovnjaka. Priporočamo ju Slovencem! Slovensko gledališče. V nedeljo „Brat Martin 11 . Kot gosta nastopita gospa Polak-Bohinčeva in g. Urbančič. Prihodnji torek bode benefica g. Fedyczkowskega, Pela se bode slavna „Halka". Gosp. Fedyczkowski je jedna najsimpatičnejših, najizvrstnejših močij ‘ naše opere, zato pa zasluži, da njegov častni večer vsestranski vspe. Ker je predstava v torek zvečer, opozarjamo na „Halko“ sosebno gospode z dežele. Drobne novice. Zadušila se je v Malem Mengšu pri Ivanu Gregorcu 25 let stara dekla Ivana Brleč. Od dimnika je zamežeral pod in strupeni plin jo je udušil. Vas Osterc pri Krškem je pogorela dne 30. decembra. Škode je nad 9000 gld. V Mariboru bode v kratkem začel izhajati vsakega četrt leta nov slovenski bogoslovni list „Voditelj v bogoslovnih vedah“. Dne 1. januvarja se je slovesno otvorilo mariborsko okrožno sodišče. Ormoški Nemci, ki vsi slovenski znajo, kadar kaj prodajajo Slovencem, so prosili za nemške pridige. Iz Celja se nam piše z dne 7. t. m. Sinoči smo imeli prekrasen večer, ko se je na našem odru pela prelepa „Traviata", Skoro ne vemo, kje bi začeli: ali naj hvalimo umetnika Verdija in njega melodijozno skladbo, ali naj hvalimo pevce, soliste, kakor zbor, ki so umeli na tako krasen način izraziti, kaj je narava in kaj čut skladatelja. V prvi vrsti gre čast primadoni gdč. Ševčikovi, katera se nam je zdela jako dobro razpoložena. Isto velja o tenoristu g. Baškoviču. Posebna - h vala gre režiserju g. Nolli-ju. Žal, da niso drugi solisti imeli tolike vloge, da bi se bilo naše občinstvo bolje ž njimi seznanilo. Sicer nam je pa g. Fediczkowsky še iz „Rigoletta" dobro znan. Burno je občinstvo klicalo soliste na oder in tudi zbor cigank in pikadorjev sta bila navdušeno pozdravljena. Velika dvorana je bila polna, a bila bi lahko še bolj, toda krive so temu nekaj spletke, ker se je bila raznesla govorica, da ne bode opere, nego neka veseloigra. Po operi smo imeli z vrlimi pevci najprijetnejšo zabavo. Pelo se je, godlo, plesalo in napivalo. Tacega navdušenja in tako veselih obrazov se ne vidi kmalu. Godba je pridno igrala slovanske skladbe, katere je občinstvo hotelo vse po dvakrat slišati, sokolsko koračnico celo trikrat. Prisrčna hvala prirediteljem in Vam, predragi gostje kranjski! Dal Bog, da se kmalu zopet vidimo! O shodu slov. učiteljic smo prejeli nastopno oficijelno poročilo. Na shodu dne 29. decembra zbralo se je blizu 60 učiteljic mej njimi tudi nekaj štajarskih. Predsednica, izvoljena na zadnjem shodu (5. dec.) K. Demšar pozdravi udeležnice s primernim nagovorom, v katerem poudarja potrebo vzajemnega delovanja učiteljic za skupne interese. Nato poroča gdč. J. Miklavčič o prošnji učiteljic, katera se je predložila visokemu dež. zboru in o korakih, kateri so se storili v svrho priporočila te prošnje. Omenja tudi, da je slovensko časopisje prijazno težnjam učiteljic. Če kateri list ni vzprejel poročil od naše strani, ker je to nasprotno njega stališču, tega še ni tolmačiti, da nam je nasproten. Zopet drugi so nam odkrito naklonjeni in kdor je z nami, s tem bodemo me, teh se bodemo hvaležno spominjale. Glede napadanj zadnjega „Uč. Tov." 1. 1. omeni, da je radi neresnic, tičočih se njene osebe, dala listu „popravek 11 , kar se je tikalo občih zadev, poslala je dvema slovenskima listoma pojasnilo (katero bi bilo še „jasnejše 11 , ako bi bila vedela, kako bode „Uč. Tov. 11 ta „popravek 11 priobčil op. poroč.). Dalje poroča o odgovoru, katerega je prejšnji dan pri občnem zboru dal predsednik „Slov. učit. društva" (kot deželnega društva) navzočim

Letnik 111.

SLOVENSKI LIST

9