Битеф

ki živi in umira v isti tragični zmoti v mejah dveh možnosti iščoč nemogoče iščoč izmikajoči se etos življenja Črtomir v Krstu pod Triglavom Bogomila in Kardinal Pesniki in Lovci v zrcalni podobi Umetnosti ne ispričujejo svojih usod skozi besede kajti njihove zgodbe so preveč splošne ponovljive in že zaradi tega tako srhljivo resnične v neprestano spreminjajočih se podobah Zgodovine in Umetnosti Odvzet ti je privilegij nadzora, medtem ko podobe samovoljno izvršujejo svoj diktat: Retro-koletkivizem je teror zamenljivosti v plitvi utopije, brez konca v preteklosti, brez konca v prihodnosti brez groze; postaja en sam IZBRAN ZA UMOR.

Krštenje pod Triglavom Minutni dramski tekst KRŠTENJE POD TRIGLAVOM (Bogomila, Kardinal) BOGOMILA: Srela sam ga dok je obilazio gradske kafane. Približavao mi se sa sablasno ukočenim osmehom na licu i, tako izobličen, nalik nepok-

retnoj, jezivoj maści, počeo da govori: ČRTOMIR: Poklič mora biti mogučan. Poklic mora da odzvanja, mora da se čuje. Sila koja čovekov duh nagoni na slobodan put napred i naviše, jeste bespredmetan duh. KARDINAL: Črna ruka je nad njim. Črna ruka duha Religija i Ideologija. Neizbežnost gaje upregla u svoju službu i on je obavlja a da to i ne zna. BOGOMILA: Zar nije mogućno zaustaviti ga? KARDINAL: On je zarobljenih Oblika. On je zarobljen u duh Umetnosti.