Женски покрет
kov, 30,000.000 umrlih civilnih ljudi, 20,217.551 ranjenih vojakov, 300,000.000 stradajočih otrok 000,000.000 ljudi mrtvih od epidemij. Pod naslovom „Daj nam danes naš vsakdanji kruh“ so sledeče številke: 2,000.000 mož in žen hodi brez dela po cestah Velike Britanije, 941.389 mož in žen hodi po cestah brez dela v Nemčiji, 500.000 mož in žen hodi brez dela po cestah Italije, 4,000.000 mož in žen hodi po cestah zedinjenih držav Severne Amerike". Da poglobi mednarodne vezi, prireja liga vsako leto takozvane „Poletne šole“. Take šole so bile dozlej leta 1921. v Salzburgu, 1922 v Luganu in in letos v avgustu prvič ua slavonskih tleh, v Podjebradu na Češkem, kjer si je nadela šola ime „Socijalni mir". Povabila so se odzvali svetovno znani pacifisti in pacifistke, ki so v izbranih predavanjih označili stremljenja in pota borcev po socijalnem miru. Tako je na pr. predaval zadnji Tolstojev osebni sekretar Bulgačov „O Tolstem in socijalnem miru", francoski pisatel Pierre Hamp „O časti delu" Belgije Dr. Helcroly „O bojnem instinktu v otroku", znani pacifist Goldscheid iz Avstrije „O nasilju ali pacifizmu", Anglež Wilton „O Guild socijalizmu", Indije Kalidas Nag, univerzitetni profesor iz Kalkute „O indijskih mislecih in socijalnem miru", Američanka profesorica Scudder „Socijalni mir pri nekaterih ameriških poetih", profesor praške univerze dr. Radi „O Helčickem", jugoslovanski biskup, filozof Nikolaj Velimirovič „O kršanski ideji in miru" itd. Vsa predavanja so se gibala na izredno visokom etičnem nivoju. To leto je bil združen s šolo tudi kongres, ki si je stavil kot eno glavnih točk zaščito narodnih manjšin. Na to šolo je češka ženska liga pozvala tudi dve zastopnici Jugoslavije. Na žalost sem se temu kongresu odzvala edino jaz, dočim je bilo zastopanih 7 Bolgark, 9 Madžark, dalje številne delegatke iz Francije, Anglije, Amerike, Nemčije, Avstrije, Čehoslovaške, Norveške, Litvanske, Polske, Ukrajine, Španije, Grčije, Italije, Danske, Finske, Holandske in Indije. Vseh delegatk je bilo nad 120. Kako pogrešno je bilo ravno za nas, da ni prišla nobena Srbkinja na to zborovanje, boste uvideli, če Vam povem, da so prišle Bolgarke polne optožb, kjer so čitale iz neke očividno tendenciozno pisane brošure pred zbranimi zastopnicami vsega sveta o strašnem masakriranju Bolgarov s strani naše države. Na izvajanja z bolgarske strani sem cesto morala odločno protestirati. Zaprosila sem od predsednice mednarodne ženske lige v
14
Женски Покрет
1 н 2