Женски покрет
posvet, kako da bi se zaustavil zločin nad človeštvom zločin, ki ga vekovi in vekovi vse do današnjih dni dni poveličujejo kot največje junaštvo. S tem so pokazale zastopnice 14 držav, ki so se takrat zbrale v Haagu, velik pogum. Kajti imeti o kaki stvari drugačno mnenje, kakor ga ima vsa naša okolica, in to mneje tudi javno zastopati, to se pravi imeti veliko moralno neustrašenost, ki prihaja iz neizmerno močne vere v istinitost spoznane resnice. Skupina žen v Haagu si je nadela ime „Internacionalni ženski odbor za trajen mir“ in je takoj pričela z delom. Potom vlad nevtralnih držav je pošiljala predstavke, da naj se vojna konča. Da je bilo to brezuspešno, to je pač samo po sebi razumljivo. Kako naj peščica treznih ljudi zaustavi pohod do skrajnosti razpaljenih miljonov. V maju istega leta se je odbor zopet sešel v Haagu in je potem nazven prenehal z delom ter se pripravljal za delo u času po vojni. Prihodnji kongres je bil v maju 1. 1919. v Ziirich-u, kjer je dobila organizacija tudi ime, ki ga nosi sedaj. Prihodnji kongres: Internacijonalne lige so bili v juniju 1. 1921 na Dunaju, v decembru. 1922. v Hagu in letos v maju prvič na tleh novega sveta, v Ameriki. Že na prvih sestankih je Int. liga vnesla v svoj program tudi vse one zahteve, ki jih propagira današnje feministično gibanje kakor: politične pravice za žene, iznenačenje žene z možem v vseh zakonih, svobodno pot ženam k poklicem, ki so ji bili doslij zabranjeni, obširno zaščito materinstva, zaščito dece itd. Predvsem je seveda zahtevala samoodločevanje narodov, pravičen mir , zaščito narodnostnih manjšin, popolno razorožitev itd. Po končani vojni je zahtevala od poedinih držav, da naj imenujejo med svoje zastopnike v „Društvu narodov" tudi žene, zahteva, s katero je deloma uspela (Švedska gospa Wicksell, Danska gospa Forchhammmer, Norveška gospa dr. Kristina Bonevie). Internacijonalna liga se je širila. In na kongresu v Wachingtonu je bilo zastopanih že 33 držav. Gotovo ima veliko zaslugo pri tem predsednica lige, Jane Addamsova , ki neumorno vrši po državah agitacijo. Jane Addamsova, o kateri je dejal pri neki slavnostni priliki čikaški župan, da je prvi in najbolj zaslužni državljan Chicage, je morda izmed sedaj živečih žen največji praktični delavec na socijalnem polju, V svojem settlementu „Hullhouse" je pokazala z delom, kako se rešuje socijalno vrašanje. Na vseh prireditvah Internacijonalne lige se vidi vpliv Jane Addam-
7
K miru
281