Женски покрет

vzpostavitev posebne komisije senata, ki naj prouči zadevo stvarno in stavi predloge parlamentoma. Debata je se vršila med obema nasprotnikoma brez fraz, brez napadov, povsem stvarno in skrajno vljudno, ter je zbidila po vsej državi izredno pozornost. Završila se je tako, da je zmagal van Embden, kot zagovornik popolne razorožitve. Za Dansko in Švedsko prihaja sedaj Holandska kot tretja država, ki resno misli na popolno razorožitev, — U Londonu je zborovala 19. novembra 1924. 1. konferenca, katere so se udeležili: Internacionalna združitev vojnih nasprotnikov, kvekerji, Internacionalna liga žen za mir in svobodo ter Zveza sprave. Namen konference je bil, da organizira po vsem svetu gibanje za odpravo obvezne vojaške dolžnosti in da dodpre one, ki odrekajo službo v armadi iz razlogov vesti. Konferenca je sklenila da otvori Internacionalna združitev vojnih nasprotn kov biro, iz katerega se bo vodilo gibanje. Takoj pa izvede biro sledeče: 1. Izda manifest s podpisi osebnosti internacionalnega slovesa; manifest se pošlje vsem vladam s pozivom, da odpravijo vojno službo. 2. Propagando po vsem svetu za to, da se postavi vprašanje o odpravi obvezne vojaške dolžnosti na spored razorožitvene konference Društva narodov, ki je določena na dan 15. junija 1925. Ko bo zborovala ta konferenca se priredi internacijonalna manifestacija proti vojaški obveznosti. Na Norveškem so bili pred sodiščem štirje komunisti dva pravnika, en dijak in en delavec-ki ni.-'o hoteli v vojaško službo. Pred sodnikom so izjavili, da je armada razredna institucija, da bi se jim vsled tega lehko zapovedalo neki dan, da morajo streljati na svoje brate in tovariše, a hkratu so izjavili, da se priglašajo v civilno službo za svojo domovino. Sodišče je vse štiri osvobodilo. Na pariški Sorbonni je govoril 22. oktobra predsednik francoske vlade, Herriot in se izjavil brezpogojno za idejo „Panevrope“, za združene države Evrope. 4 novembra je odgovoril minister za zunanje zadeve v Nemčiji, dr. Stresemann, izvajanjem Herriota in se mu popolnoma pridružil, kajti izhodišče za kristalizacijo evropskih držav tvorita Francija in Nemčija „Tragedija Nemčije » je naslov knjigi, ki jo je napisal visok vojaški oficir Nemčije in ki je doživela že 3. izdajo. Namen pisateljev je, da kot dober poznavalec politike vodilnih vojaških krogov odvrne nemški narod od lažnega „živijo-patriotizam“. Zlasti je knjiga zanimiva vsled tega, ker razkriva vezi med vojaško upravo in industrijo Nemčije na eni strani, a na drugi strani vezi med nemško in inozemsko indu-

Женски Покрет