Женски покрет

strijo, ki so bile kljub vojni nepretrgane in vedno dobro temperirane. To je dejstvo, ki bi moralo predvsem odpreti oči onim, ki dsn in noč ne sanjajo drugega nego o revanžah, imperialističnih pohodih, neprestanem oboroževanju in povečanju armad. Fr, K. Enders je napisal knjigo „ Lice vojne" , v kateri jarko osvetljuje „Krinke vojne", to je one v mamljivih bojah prezentirane fraze, s katerimi se je govorilo narodom in se jih je hotelo prepričati, da je ta najogabnejša kulturna sramota nekaj vzvišenega, posvečenega, napredek in kulturo pospešujočega. Pisatelj navaja tudi izrek bivšega nemškega vlastodržca, Viljema 11. ob priliki štrajka v Berlinu. Med štra kujoče so hoteli nagnati gardni polk. Viljem 11. je poslal tedaj sledečo brzojavko: „Upam, da bo ob nastopu polka obležalo najmanj 500 oseb.“ Fran coski profesor državnega prava in nacijonalne ekonomije Pierre de Lanux je napisal knjigo, ki se imenuje: .Prebujenje internacionalne etike, ,in ki je doživela že tretjo izdajo. Vse svetovnoznane revije se obširno bavijo z idejami, katere razpravlja francoski znanstvenik. Lanux niza v knjigi dejstvo za dejstvom, brez vsake sentimentalnosti, in prihaja do sklepa, da je edino sredstvo za trajen mir med narodi internacijonalni pravni red. Pred vojno so živeli narodi v stanju slučajnega, pravzaprav neresno smatranega internacionalnega reda, zato je bila eksistenca vsakega naroda do skrajnosti ogrožena. Šele po svetovni vojni se je prišilo do tega, da se smatra vzpostavitev pravil, katerim se morajo pokoriti vse države, za smiselno in uspešno. Vojna ni pospešila nacijonalne osamljenosti, temveč jej je zad. la smr:. Oni, ki zagovarjajo nacijonalno obrambo in odvojenost, so v zablodi; z realnim položajem in razvojem računajo le oni, ki verujejo v možnost internacionalne federacije. Vojna katastrofa ni uničila ideje sklapanja vseh držav sveta v enoto, temveč jo je postavila v okrožje realne izvedbe. Bodoče internacionalne etike ni treba žele izmišljati, ona je že tukaj, ena prodira sama po sebi, diplomatje jej morajo pomagati. Nositelj internacionalne etike so demokracije. „Nikjer se mi ne odkriva upanje, da bi bilo mogoče obvladati ta svet z drugačnimi sredstvi kakor s sredstvi sile-kakor je to danes in kakor je bilo vedno. Toda pacifistični red, ki samoposebi umevno sloni na sile absolutne večine in red, ki je zasidran v ciljih za materijelno dobrobit, v zakonih in v gotovi internacijonalni etiki... to vse ima večjo vrednost kakor mišmaš svetohlinskega idealizma in brutalnega nasilja, v katerih plovemo." O nasprotnikih, ki se protivijo de

i

Znamenja ob rotu

25