Женски покрет

mokratičnemu svetovnemu združenju in o političnih strankah pravi Lanux: „Nasprotniki niso oni, ki zanikavajo to stremljenje ali ga pobijajo, temveč nasprotniki so oni ljudje in one skupine, ki predlagajo drugačno rešitev. Na primer revolucionarji. Ti so logični v svoji protivnosti temu stremljenju, ker to stremljenje jača demokratični red. Ali zdi se mi, da je njihova zanikovalna opozicija zanje bolj razjačujoča kakor pa opasna za stvar, ki jo pobijajo. Volivci hočejo, da se gradi in so nezaupljivi proti razdiralcdm. Danes je stranka, ki ničesar ne pričenja, ničesar ne razširja, ničesar ne predlaga na korist internacijonalnega reda, zapisana samoumoru. Toda stranka, ki predlaga tudi najbolj enostavne in najbližje mere, da podzida ž njimi etiko mednarodnih odnošajev, ima izglede za trajne uspehe. Kajti obča želja narodov, čeprav želja, ki ni formulirana, a je zato iskrena in čvrsta, gde v stremljenju za internacijonalno etiko. Zapreka, ki je uresničenju v napotje, je strah, strah pred resnico, strah pred duhovnim naporom, strah pred občimi mislimi, ki imajo cilj, strah pred njenimi sencami in posledicami njenih principov, ta strah prevladuje Svoje upanje opiram na mladino, na one mlade može in ženo, ki se sedaj pripravljajo za svojo nacijonalno in internacijonalno državljansko eksistenco: mislim, da jih ne bo obvladal v taki meri duh dogmatične prepravdljivosti z nagnjenjem k paniki kakor njihove prednike in da bodo vic žili v službo svojih prepričanj istinsko enakomerno vnemo in za duhovno delo enakomeren pogum...“ V „Novi Evropi “, reviji, ki izhaja v Zagrebu piše dr P. Mitrović (Sarajevo) o Novem potu k mednarodnemu zbližanju“ (N. Ev. z dne 21. XI. 1924) Avtor članka govori o koristi, ki jo prinaša medsebojno dopisovanje dece, zbrane v internacijonalni organizaciji „Podmladka Rdečega križa 11 . Mnenja je, da bi bila najboljša ureditev tega dopisovanja sledeća: deca nižjih šol naj bi gojila samo nacijonalno dopisovanje, a mladina višjih šol internacijonalno. Nacijonalno medšolsko dopisovanje naj bi se uvedlo tam, kjer nacijonalno ujedinjenje še ni čvrsto, kakor pri nas. Dr. Mitrović pokazuje na Poljsko in pravi: „Videl sem na Poljskem, kako nacionalno medšolsko dopisovanje znatno pomaga pri širenju nacionalnih vidikov med deco, ki je bila odrastla v treh različnih nacijonalnih, kulturnih in državnih sredinah (ruski, nemški in avstrijski). „V nižjih šolah naj bi ostalo tudi dalje ko lek ivno dopisovanje norma, a v višjih, kjer bi se gojilo glavno internacijonalno dopisovanje, naj bi bilo individualno. Poleg dopisovanja naj bi se v korist mednarodnega zbližanja uvedla še

Женски Покрет