Женски покрет

brez vzroka. V takih dneh je otrok nesposoben za vsako delo in je ravnati z njim zelo previdno. Potreba posebne vzgoje manjnadarjenih je utemeljena tudi v tem, da spremljajo intelektualno slabost zelo cesto motnje v čustvenem življenju in je vsled tega nujno potrebno, da se jih loči od normalnih. Višja čuvstva, altuistična, socialna, popolnoma manjkajo, ker je njih pojmovanje preabstraktno. Pač pa stopa pri vseh debilnih nadmerno v ospredje egoizem in ž njim vsa svojstva, ki ga navadno spremljajo: lažnivost, nevoščljivost, zavist, prevzetnost, trdosrčnost napram ljudem in živalim. Manjka jim čut za dobro in slabo vobče; dobro je samo, kar koristi in prija njemu, dalje pojmovanje teh otrok ne seže. Ravno zato so tatvine pri teh otrocih na dnevnem redu, a se dostikrat niti ne zavedajo’ kaznivosti svojega dejanja. Najtežje je postopanje z ozirom na seksualne zablode. Izredna slabost volje, pomankanje uvidevnosti in kontrole nad lastnimi dejanji povzroča, da ravnajo vedno le nagonsko in slede uprav živalsko svojim instinktom. Ker je medsebojni vpliv zelo velik, je treba v takih slučajih prav posebne pažnje. Vsi, ki so se pečali z zdravstveno pedagogiko, bodisi kot zdravniki ali kot pedagogi, smatrajo kot najpogostejši vzrok manjnadarjenosti podedovanje. Strokovnjak na tem polju, Kraft-Ebing piše: „Dokazano je, da ne prehajajo samo vse prave, resnične duševne bolezni na potomce, nego tudi epilepsija, histerija, celo pijanost in neredno življenje. Ni treba, da bi se pokazale v enakih stopnjah kakor pri prednikih, dovolj je, da živčevje nima toliko odpora za močne zunanje vplive. Podeduje Se navadno vse, kar je v zvezi s telesno organizacijo; moralne ali nemoralne lastnosti se ne podedujejo, pač pa dispozicija zanje. V mnogih slučajih se podeduje dispozicija za kako bolezen ali strast, ki se vendar vsled trajnih ugodnih vplivov ne pojavi". (Šole in zavodi.) Med glavne vzroke podedovanja štejejo razne živčne bolezni staršev ter njih prednikov in sorodnikov in organsko manjvrednost, povzročeno največkrat po alkoholu, sifilidi ali tuberkulozi. Vobče pa je slaboumje naših otrok zelo mnogokrat posledica vseh onih faktorjev, ki jih združimo v pojem „socialna beda“. Toliko revščine in zanemarjenosti, kakor jo dostikrat srečamo po stanovanjih teh otrok, mora pustiti na njih ne le trajne fizične, ampak tudi duševne posledice. Spričo duševnih posebnosti manjnadarjencev je umeno, da ne morejo uspevati v osnovni šoli za normalne in to iz več

2

O šolstvu za rnanjnadarjeno deco

51