Женски покрет

V polemiki se je od takozvanega naprednega časopisja poudarjalo, da je bila ukinitev upravičena, кег imamo v naši državi nadprodukcije učiteljstva, preveč učiteljskih šol, da ostajaje tudi absolventinje državnih učiteljskih šol brez mest. Argument o nadprodukciji učiteljstva je navidezen. Nimamo nadprodukcije učiteljstva mislim na celo državo, ne samo na Siovenijo temveč je žalosten fakt, da imamo premalo osnovnih šol. V dokaz navajam iz J. P. Jovanovićeve knjige „Naše kulturne prilike“ primerijaldo stalistiko osnovnega šolstva v naši državi in па Čehoslovaškem. Slika za našo državo je sledeča : 12 miljonov prebivalcev na površini 248.000 km 2 . 7400 osnovnih šol in 17.145 nčiteljev. Čehoslovaška kaže sledeče slike: 13.8 miljonov prebivalcev na površini 142.690 km 2 . 10.070 osnovnih šol in 47.113 učiteljev. V naši državi pride па 1 miljon prebivalcev 617 šol, na Čehoslovaškem 714 šol; pri nas na 1 miljon prebivalcev 1450 učiteljev, a na Čehoslovaškam 3357 učiteljev. Ako bi hoteli pri nas dvigniti število osnovnih šol in učiteljstva n| isto razmerje napram prebivalstvu kakor je na Čehoslovaškem, tedaj bi potrebovali še 1200 novih osnovnih šol in 23.000 učiteljev. Iz te statistike je jasno razvidno, kakšno smer bi morala zavzeti naša prosvetna politika, ako hočemo snižati ogromno število analfabetov, ako hočemo razširiti prosveto v najžirše mase: otvarjati nove osnovne šole. Ako je ministarstvo prosvete reklo že A, bi moralo ostati konsekventno, in reči tudi B, ter zatvoriti tudi vse osnovne šole, ki jih vzdržujejo isti samostani in kamor prihaja neprimerno višje število dece, kakor па učiteljske šole. V polemiki med slovenskimi časopisi se je namreč poudarjalo, da se samostanske šole priprava za klerikalno stranko in da je zato ukinitev umestna. Mnogo bolj umestna bi bila torej ukinitev samostanskih osnovnih in meščanski šol, кјеr je dano širše polje za agitacijo. S principielno političnega stališča bi bil odlok ministarstva šele tedaj umesten, ako bi imeli v naši državi izvedeno ločitev cerkve od države in bi imeli na eni strani le državne šole, a na drugi strani popolnoma privatne šole, ki bi jih pripadniki različnih veroispovedanj sami vzdrševali. Šele v tem primeru bi bilo šolstvo res pravi državni politikum, Danes pa, ko zapoveduje ustava, da je treba vzgajati dece k verski strpljivosti, se smatra vsako na-

256

Женски Покрет