Женски покрет

prepovedi oglasov (s katerimi končno nihče ničesar ne vsiljuje), ne bodo prenehale posluževati se raznih sredstev, ki jih bodo pač drugje dobile. Vsi prav dobro vemo in upam, da smo toliko resni, da lahko odkrito priznamo, da vemo, da so v vsakem kraju, v vsaki vasi osebe, ki nasvetujejo v omenjeno svrho sredstva, ki učinkujejo z boljšim ali slabšim uspehom. Gotovo smo vsi, zlasti pa vse žene, edini v prepričanju, da je treba radikalno preprečiti uporabljanje vseh takih sredstev in vseh nestrokovnjaških poti ter da srno v bistvu proti lahkomiselnemu odpravljanju plodu. Toda kako to preprečiti, kako pomagati ženam v tem je jedro tega, za ženo najbistvenejšega problema. Pri nas je zakonito dovoljena odprava edinole na podlagi zdravnikove ugotovitve, da je porod nevaren ženinemu zdravju. Toda če le malo pogledamo okrog sebe, vidimo, da imajo bogate žene, četudi so cvetočega zdravja, samo po enega ali dva otroka, dočim rode revne, izgarane in izmozgane žene leto za letom. V čigav prilog so torej paragrafi, ki priznavajo zdravstveno indikacijo? Ali pa je morda samo beda tako plodovita? Mnogo važnejša kot priznanje zdravstvene indikacije bi bila zakonita uredba glede odprave plodu na podlagi socijalne indikacije. Kaj pomaga ženi, četudi ni tako bolna, da je porod zvezan ravno s smrtno nevarnostjo, če pa ji njene slabe gmotne razmere ne dopuščajo, da bi smela spraviti v življenje novo bitje, ki bo v nadlego sebi, njej in družini. Žene, ki se poslužujejo sredstev za odpravo spadajo v socijalno šibke plasti ter so torej v to prisiljene predvsem

vsled revščine, ne vsled bolezni. Zato bi jim bilo pomagano edinole s tem, da bi se delalo na izpremembi paragrafa 171 k. z., da bi se skrbelo za primeren pouk revnih mater v tem vprašanju, da bi se jim omogočila brezplačna odprava tudi na podlagi socijalne indikacije. Kakor znamo, predvideva predlog čehoslovaškega pravosodnega ministra poleg zdravstvene in socijalne tudi hereditarno (dedno) in nravstveno indikacijo. Svoj načrt utemeljuje s tem, da priznava, da so bile po kazenskem zakonu prizadete edinole žene iz revnih slojev. Bogatim pomaga denar do regulacije njihovih porodov preko vseh indikacij. Poleg omenjenih je pa važen za ženo glede na to vprašanje še en moment: pravica, da razpolaga samo s svojo osebo, torej pravica do osebne svobode. To pomenja principijelno pojmovanje tega problema in tu morajo vse žene zastaviti svojo voljo in svoj vpliv.«

K članku gospe A. V. bi pristavili samo še sledeče: kaznovanje in nekaznovanje odprave plodu je za vsako resno žensko organizacijo principielnega pomena. Do danes še nismo slišali, da je o tem vprašanju celokupna »Zveza akademsko izobraženih žen v Jugoslaviji« precizirala svoje stališče. Zato se lahko zgodi, da neka druga sekcija Zveze zavzame povsem drugo protivno stališče, kakor pa ga je dokumentirala ljubljanska sekcija. In dalje smatramo to vprašanje za tako važno, da bi morale o njem povedati svoje mnenje tudi še druge organizacije, ženske in moške, in šele potem bi smeli nastopati v javnosti.

A. V.

A. Š.

JOHN STUART MILL: „SUBJECTION OF WOMEN“ („Potčinjenost žene“)

I. U svojoj knjizi - »Potčinjenost žene« John Stuart Mili je izneo razliku koja postoji između muškarca i žene kako u socijalnom tako i u političkom pogledu. On je bio medu prvima u Engleskoj, koji su ustali protiv te nejednakosti, i on u toj svojoj knjizi zauzima stav zastupnika žena. On naglašava koliko je velika nepravda učinjena ženama time što im se oduzimaju sva prava, a nameću se samo dužnosti i obveze. Zašto da jedna bolja, plemenitija i obrazovanija žena od mnogog muškarca bude zapostavljena, da nema nikakva prava u ljudskom društvu, a jedan pokvaren, podao i glup čovjek da ima? On tvrdi da žena ima i prava i sposobnosti, da zauzme pravno isti položaj u društvu kao i muškarac.

Mnijenje na kojem se osniva današnji sistem, po kojem je slabiji spol podreden jačemu, osnovan je - kaže Mil - na čistoj teoriji i dosad ni je došlo do ispitivanja novog sistema, ko ji bi doneo važne i korisne promjene, tom sistemu nije bilo protuslovlja. Dosad nije bio podvrgnut kritičkom razmatranju, niti je dosad bilo ikakvih socijalnih ideja koje bi čovečanstvo vodilo do boljeg socijalnog uređenja. Žena je već od početka, u prvoj zajednici ljudi — u braku bila potpuno podređena, taj odnos bio je osnovan na običaju »takav je običaj i tako mora biti«. Razvojem kulture

*) J. St. Mili (1806—1873) poznati engleski publicist, pisac filozofskih i ekonomskih dela napisao je i delo o ženi. Pregled tog dela je u ovom članku.

СЕПТЕМБАР, 1932

ЖЕНСКИ ПСЖРЕТ

127