Женски покрет

ne vede, ker so stroji in prirodne vede brez navstvenega zdravja prekletstvo. Ako tega ne spoznamo, živimo v paradižu norcev. Ali morda bo mladina rešila svet, ako bo dovolj čvrsto vztrajala na tem, da dozna reznico. * Materinstvo je nekaj tako vsega spoštovanja vrednega, da ga ne morejo niti način, niti tradicije ponižati na nekaj, čemur bi mogli odrekati naše spoštovanje. In zaradi otroka, zaradi prava nerojenega bi morala izkazovati družba nezakonski materi prav takšno spoštovanje in takšne obzire kakor jih izkazuje poročeni materi. Trditev, da izvira vsa naša seksualna beda iz pokvarjenosti človeške narave, je teološko praznoverje. Seksualna beda prihaja iz neogibnega odpora proti podedovanem pravilu, ka ni v skladu z enostavnimi, naravnimi potrebami življenja. Zato se ne razburjam nad dejstvi, ki jih opazujem v zakonskih svezah. Čimpreje pride polom, toliko boljše. Seveda, kako se bo vse izoblikovalo v podrobnostih, tega ni mogoče povedati vnaprej. Ali gospodarska neodvisnost žene, kontrola rojstev oboje je v polni struji razvijanja bodo prav tako prodrli kakor bo prodrla ločitev zakona s sporazumnim pristankom obeh zakoncev, ki se že danes vrši, seveda pod plaščem drugih razlogov, ker oficijelno še ni priznan takšen razlog za ločitev.

* Še o nečem moram govoriti, o nečem, kar je mnogim »shocking«. Mi polagmo neko vrsto praznoverskega pomena in prenapeto važnost na to, kar imenujemo čistost, posebno pri ženskah. Kakor da je to nekaj, kar je samo po sebi razumljivo, se držimo ideje, da izvenzakonske seksualne izkušnje izpremene ženo na neki tajinstven način in da je učinek saksualnih izkušenj za njo čisto drugačen kakor pa za poročeno ženo. Če ima žena takšne izkušnje z moškim, s katerim bi se morala jutri poročiti, a ki prav pred poroko umre, potem je nečista in ni vredna drugega moža. Ako pa se vda možu takoj po poroki in mož drugi dan umre, potem je vdova, in zato popolnoma čista in vredna vsakega drugeda moža. In vendar je ostala v obeh primerih žena neizpremenjena, a naziranje da to nije pod vplivom našega praznoverja najbolj satansko. Ona je res kršila družbena pravila. Ali mnoštvo drugih stvari je, ki mnogo globokejše kršijo družbena pravila, a za njih nimamo tako krute sodbe kakor je imamo za seksualne prestopke. Nečista! Moja opazovanja ljudi, ki so iz mesa in krvi, mi potrjujemo, da so dekleta, ki imajo seksualne izkušnje prav takšna kakor so one, ki jih nimajo, in da izvrstno napredujejo v življenski borbi, ako družba slučajno ne razkrije, da so zašla »na kriva pota«. Iz knjige »Revolucija moderne mladino« Prevela štebi Alojzija

Štebi Alojzija

ФЕЉТОН

Studije o ženama (Gertrud Baumer: Studien uber Frauen)

Knjiga Gertrud Bäumerove »Studien über Frauen« (4. izd. Berlin 1928) takove je vrijednosti i tolike ljepote, da u najvećem stepenu zadovoljava čitaoca. I formom i sadržajem uznosi duh i osećajnost. Te studije nisu banalni opisi života i djela dotičnih lica. To su prikazi karaktera, volje, želja, htijenja, stremljenja, konfikata, kriza i katastrofa životnih, a u pozadini vidimo minuciozno izrađenu sliku epohe, u kojoj je dotično lice živjelo. Djelo se ne čita uvjek »lagano«, jer je stil mjestimično ponešto težak, ali nipošto suh i jer je prikazivanje puno krasnih filozofskih razmatranja. Opisane žene nisu genijalni pisci, nisu korifeji umjetnosti niti su stvorile djela neprolazne vrijednosti. Studije Bäumerove jesu umjetničke studije prvoga reda. Bäumerova je umjela pronaći vrijednost ličnosti ovih žena, značenje njihovo i utjecaj njihov na okolinu i na svoje vrijeme. S rijetkim razumijevanjem obrazlaže ne-

gativne momente u životu žene, a vidi dobrotu, ljepotu i vrijednost čovjeka tamo, gdje obični posmatrač ne bi vidio ništa. Pod njenim perom niču zanimljive ličnosti, za koje osjećamo najživlju simpatiju. S najvećim interesom pratimo njihov život, strahujemo za njihov pad, za njihov promašeni život, i radujemo se, kad te žene nađu smirenje ili kad svojim radom nađu pravo svoje mjesto u životu. Logičnije i »duševnije« ne bi se moglo pisati. Te su studije dokaz najsvestranije obrazovanosti, duboke intuicije i bogate »duševnosti«. U studijama su obrađene slijedeće žene: Heloïse, Caroline Michaeli s—Böhmer —Schlegel Schelling, Caroline von Humboldt, Marie d' Agoult, Luise von François, Ika Freudenberg i Helene Lange. Slava Rastovčan (Postepeno ćemo objaviti neke između studija, koja je priredila za naš list g-đa dr. Slava Rastovčan iz Zagreba. U ovom broju je prikazana Héloïse. Uredništvo).

Slava Rastovčan

DECEMBAR 1934

ŽENSKI POKRET

131