Топола

te. illum ili tibi, živio.' živjela! živjeli! tebi u zdravlje. benedice, adv. prijaznim riječima, Plani. benedico, benedictum, benefacio, gledaj bene 1) A) B). beneficentia, ae, f. dobrotvomost. benlflciarins, ii, m. kao 1.1. (miles) beneficij arac, oproštenih, (vojnik, koga viši časnik oprosti od teže radnje, te mu ne treba n. p. ići po vodu, nasipe praviti i slično) beneficiariis suis; quae ex beneficiariis superiorum exercituum ad eum convenerant, beneficium, ii, n. [bene i facio] 1) dobro djelo, dobročinstvo, pro maleficio si beneficium nolunt reddere. Ter.; in re publica multo praestat beneficii quam maleficii immemorem esse, Sali. Odatle osobito: dobročinstvo, usluga, ljubav, u srde, accipere beneficium ab aliquo; beneficium alicui dare, tribuere, tribuere et dare, deferre, in aliquem conferre; beneficia capere, dare, Sali.; beneficiis aliquem obstringere; beneficio se obligatum putare; melius . apud bonos quam apud malos beneficium collocari puto; alicujus beneficia in aliquem zasluge za koga; (Quint.) nihil habebimus nisi beneficii alieni? = nisi quod sit b. abi. što nam drugi dobrotom pružaju ? Napose abi. sing. beneficio = dobrotom, s pomoću, s trudom, nobillissimum adolescentem beneficio tuo esse salvum; sortium beneficio se esse incolumem; beneficio silvarum zaštitom; hoc beneficio, Ter. tim sredstvom. 2) u državnom životu, počast, odlikovanje, promaknuće, beneficium populi (često o konzulatu, o preturi, o svećeničkom dostojanstvu); cooptatio collegiorum ad populi beneficium transferebatur nije se više biralo primanjem po kolegijima, već s voljom naroda; quae ante dictatorum fuerant beneficia što su prije diktatori promicali; -j- centuriones sui beneficii njegovi stvorovi; aliquid sui beneficii facere činiti zavisno o svojoj volji; in beneficiis ad aerarium delatus est, gledaj defero; -J- privilegij, povlastica, beneficium liberorum oprost od sudstva, kad je tko imao određen broj djece. beneficus, adj. a komp. beneficentior i sup. beneficentissimus [bene i facio] dobrotvoran, dobro stiv. BgnSventum, i, n. B enev ent, grad hirpinski u Samniju. Ovaj se grad prije zvao u pučkom govoru Maleventum, što je izvrnuta ime od grčkoga acc. Malotvta (nom. Malo tu;, ~Jabukovac“). Rimljani tumačili su to ime kao „Zlodošlica “ pučkim etimologisanjem, pa su ga zato potukavši 275. god. Pira kod toga mjesta prozvali Beneventum, „Dobrodošlica.“ Odatle Beneventanus, adj. beneventski.

benevole, adv. s kamp. benevolentius i sup. benevolentissime [benevolus] dobrohotno, dobro štivo. bengvolens, ntis, adj. [bene i volo] (Com.) = benevolus; supst. m. zaštitnik, f. zaštitnica. benevolentia, ae, f. [benevolens] dobrohotnost, dobr o štivo st, benevolentiam liabere erga aliquem; praestare benevolentiam alicui ili conferre erga aliquem; benevolentia in aliquem. benevolus, adj. s komp. benevolentior i sup. benevolentissimus [bene i volo] dobrohotan, blag ohotan, dobrostiv, animus; alicui; (Plaut.) erga aliquem; apsol. benlg-ne, adv. [benignus] dobrdstivo = milo, umilj ato, uljudno, ai— dobrotvorno, blag o damo, darežljivo činom. Napose a) benigne pollicere dobro obećavati ; benigne audire milostivo ; benigne arma capere dr&govdljno; benigne (Curt. benignius) alloqui; benigne appellare milites, benigne respondere; benigne aliquem habere, prijazno s kimpostustupati. b) commeatus in castra benigne advehere, benigne aliquid praebere obilato ; (Hor.) benignius depromere aliquid; benignius se tractare, bolje ugađati sebi, Hor.: benigne facere alicui = bene facere) o) benigne dicis ili samo benigne u razgovoru izraz, kojim uljudno odbijamo, što nam se ponudilo = hvala lijepa! Vescere sodes! jam satis est. At tu. quantum vis tolle! benigne, Hor. benignitas, atis, f. [benignus] dobrota, dobr bstivost; dobroćudnost, blagohotnost; dobr otvo most, darežljivost, vestra in me audiendo benignitas; f animi, -J-deorum; ne major benignitas sit quam facultates; benignitas amicorum, benignus, adj. s komp. i sup. [bene] dobrostiv, 1) dobroćudan, dobrodušan, dobrohotan, blagohotan, prijatan, umiljat, homines; * divi; * numeri; * Fortuna; oratio; * verba; * vultum servat Fortuna benignum ; vultus benigni, Liv. 2) dobrotvora n, darežljiv. Oeatle a) * ugadjaj ući sebi, quod vini somni que benignus rdl dignum sermone canas, b) (Plaut.) rasipan, c) * bogat, obilat, terra, daps; cornu rog obilja; bepigni vepres corna et pruna ferunt; ingenii vena, sermo obilato tekući, (Liv.) benigna materies gratias agendi. bBo, 1. 1) darivati koga, usrećiti koga, aliquem; ecquid beo te? veseli li te to? Ter.; beas ili beasti = to mije drago, veseli me, Com. 2) * usrećiti koga, darovati koga, obogatiti koga Čim, Latium beabit divite lingua; dignum laude virum musa vetat mori, caelo Musa beat; ne dominus munere te parvo

144

benedice—beo