Учитељ

Znanstvena pedagogika 27

„ad absurdum“ njegove teorije ter takisto preprečujejo Ho Dai 'njegovega evangelija.

Zillerstvo pa je doletela zaslužena usoda, morda ne toliko. spričo onih napadov, nego spričo — zdrave pameti velike večine nemških šolnikov, gesla Zillerjeva: „Mišljenski pouk in koncentracija po osmerih kulturno-zgodovinskih snoveh“ pripadajo že zgodovini in ni je šole ni na Nemškem niti nikjer drugog, kjer bi takisto poučevali.

Pač ena nemška šola je osnovana po zillerskih načelih: = nica vseučiliškeca seminarja v Jeni pod Reinovim vodstvom. Ondukaj združi vsako leto v prvi polovici meseca avgusta glavar ·mladoherbartovcev preščico svojih zvestih pristašev, ki proslavljalo.. njega kot „največjega izmed sedaj živečih pedagogov, ter aranžira svoje „pedagoške kurze“. S spretno agitacijo in reklamo, na. katero se še vedno mladoherbartovci izvrstno razumejo, zvabijo. semkaj vsako leto res precejšnje krdelo učiteljev iz vseh delov sveta, celo iz Bolgarske, Srbske, Ruske, iz Japana in Amerike in zato bi se prav nič ne čudili, ako poučujejo v Beogradn na visoki šoli in morda celo v Tokiju in Bostonu pedagogiko po Herbartovih načelih in priporočajo tudi formalne stopnje.“*) Sicerpa so reinovci toliko previdni, da Zillerjevih absurdnosti, o katerih.. so se uverili, „da se pod sedanjimi neugodnimi šolskimi in socijalnimi razmerami ne dado izvesti“**) nikomur več ne vsilujejo, nego se zadovoljujejo s tem, da kako učno obliko priporočajo kot metodno panakejo, n, p. ta čas, ko je pisatelj teh vrstic bil v Jeni (1901), razvijajoče — upodabljajočo mefodo, dočim so jim formalne stopnje že menda postale deveta briga.

Тода тон 61 зе, Кдог bi mislil, da so se zillerjevci izpametovali, nego prav kakor Bourboni niso ničesar pozabili niti se ničesar naučiti. Zillerjevih teorij se nikakor niso otresli, nego So:jih samo začasno zapostavili. O tem jasno priča Wigetov zgoraj omenjeni citat.***)

*) Popotnik, 1903., str. 529. #%) G. Frohlich, sir. 214.

9) Zillerjeve formalne stopnje so tisti del Zillerjeve učne mćtodike, ki: ne le da ima največ stikov s sedajnavadnim učnim postopanjem. nego se da tudi najlaže uvesti v prakso, ker kot gola forma ni navezan na nobeno snov, dočim nudi nauk o kulfurno-zgodovinshih stopnjah in o Rhoncentraciji pouhasicer važnijša, toda tudi težavnejša vpraša ja in mu delajo skofo nepremagljive ovire veljavni učni načrti in sedaj uvedena učna sredstva.