Учитељ

'28 Učitel

Pravzaprav pa so se reivnoći tudi svojemu mojstru Zillerju 'že davno izneverili; kajti že davno so razdrli strogo njegovo koncentracijo ter osmera njegova na bajkah in na sveti zkodovini ~oprta središča v'mišljeniskim pouku nadomestili z “dvojno vrsto ·središč, katerih osmero je zajetih iz svetopisemske, osmero pa iz „profane“ zgodovine!) in ker so tudi drugi predmeti — „umetniški poiik“ in „jezikovni ponk“ — skcro popotnoma ločeni od »mišljeniskega ponka, o koncentraciji v smislu Zillerjeveno ni niti :govora već.

=" Š *

Toda ne samo zillerstvu, „izrodku in karikaturi herbartizma, :je že odklenkalo, nego tudi temu samemu. Že zarana se je pojavil Tbud odpor proti Herbartovemu sestavu in že leta 1868. je filozof Diihring izrekel neusmiljeno sodbe kakor o Herbartovi metafiziki 'tako tudi o njegovi „psihologistiki“, katere navidezna matema:iška eksaktnost ni nič drugega nego igračkanje in ne dokazuje nič drugega nego najpopolneišo nesmožnost matematiškega raz«пи апја,з) |

Kako pa je potem Рнез 1. 1885. v imenitnih člankih prće:pričevalno in uspešno razstrojil slavo Herbartovih metafizičkih, pe„dagoških in metodiških nankov ter „izvršil eksekucijo proti Her. bartovi filozofiki in pedagoški laživeljavi“, o tem je dosti obširno „razpravljal pisatelj teh vrstic v odgovoru, ki ga ie napisal v ·„Popotniku“ 1904. v boju proti našim dom3ućim herbartovcem in zillerjevcem.?)

Ondukaj je tudi obširneje raspravlja! o dr. Avgusta Vogla 'monografiji: „Herbart oder Pestalozzi?*), ki ni nič manj in nić ~weć nego štiriintrideset strani obsegajoča znanstvena, na temeljitih “študijah Pestalozzijevih in Herbartovih del osnovana razprava, 'katere rezultat se završuje v stavku:5) „Тогеј је pač razumevno „da hudi na poprišču pouka (kakor па poprišču vzgoje in duše-

1) Gtej „obrazec učnega nacrta za osem razredno ljudsko šolo na Turin"вкет“ у Ророники 1903, зћ. 146.

2) Popotnik, 1904, str. 56. 3) Str. 497. nasl.

- 9 Prvi natisk je izza l. 1887. drugi izza 1. 1893. GI. Popotnik 1904, str. 65. nasl.

5) Str. 162.