Учитељ
30 бол 6 еј
“kakor s tolikim drugimi šolskimi sestavi: v posamičnostih doneso marsikaj novega in dobrega, popravijo marsikatere krive prejšnje талоге, обуопјо znanstvenemu razmofrovaniu nove perspektive ter akisto pripomorejo vsak po svoje k паргедки celokupne vede; “toda bistreiša kritika nastopne znanstvene generacije dožene, da je vsak tak sestav v mnogih bistvenih točkah vedno iznova po'reben poprave in dopolnitve in da znači, če je ugodno, samo prehoh k višji izpopolnitvi.
Na to dejstvo, ki se v zgodovini ved уедпо 1п уедпо роnavlja, pa včasih pozabimo pod mogočnim vplivom novih idej kakega veleuma in okoli letega se zbere krog vernih čestilcev Фег зе 2 паудиепјет росапја га njegove ideje. Takav nadušenost je razumljiva in se da opravičiti, toda če se Иза одизеуljenost poplitvi v ortodoksno črkoverje, slepo se vdajoč čarobni oblasti posamične avtoritete, tesno srčno se braneč vsake do'brohotne poučitve in zaničljivo prezirajoč vse, ki ne spadajo k fisti „šoli“ potem faka „šola“ postane vedi nevarna cokla, ki ovira zvobodno znanstveno delovanje ter zabranjuje vsak napredek. XV tem položaju pa je dandanes — z obžalovanjem moramo fo povedati — velika većina herbartskih pedagogov, ki svoj sestav smafrajo za zaključek vse pedagoške vede ter zro s skrajnje mrzkim napuhom na vse, ki so kateregakoli drugega mišljenja, Tedaj pa je resna dolžnost vsakoga, ki mu pri srcu svoboda in 'napredek naše pedagoške vede in našega vzgojstva, da proti takim isrodkom kar najodločneje naspoti ter tistom, ki so pod njih vplivom, rezko pokaže meje, kjer se neha upravičenost njih teorij.
· Sicer se pristaši Herbartovi smelo nadejajo, da se јт роsreči, da razširijo oblast svojega sistema polagoma čez vse Vvzgojstvo; saj so se nekateri izmed njih bavili celo z nakano, da bi s pomočjo đržavne oblasti vsepovsod uvedli svoj sestav. Te nade _ ра зе бгех dvoma nikakor me uredničijo. Gotovo bode Herbartovo “me vedno s spoštovanjem izrekala zgodovina pedagogike, gotovo izluščijo s kritiškim očesom naši nastopniki porabne misli, ki so v njegovem v femeljih zgrešenem sestavu fer se z njimi okoristijo z enakim pridom in z enako zanhvalnostjo kakor s trajno dragocenimi pridobitvami prejšnjih pedagogov; toda Herbartovega Setava kot takega se bode tedaj spominjala samo še zgodovina tako