Учитељ

28 e O ______________________________——

S tem naštevanjem nočemo potegniti ostrih mej med snovnimi enotami, temveč hočemo le vso obsežno snov državljanskega pouka smiselno in primerno razčleniti. Na ta način si pridobimo ne samo dober pregled čez obseg snovi, temveč tudi vpogled v njene notranje zveze in njene odnose do resničnega Živlienja. Vrstni red zgoraj naštetih snovi nam obenem kaže, kako se snov stopnjiema razširja, da ustreza psihološkim zahtevam otroškega razvoja.

Z vsakdanjimi čednostmi in krepostmi, s higieno in z pojitvi|osocialnih čustev se pričenja na nižji stopnji državljanski pouk Y obliku državoznanstvenega stvarnega pouka; na srednji stopnji sč temu pridruži državoznanstvo kakor tudi nauk o naipreprostejših pojavih narodnega gospodarstva in izobraževanja; v Višji narodni šoli se imenovana snovna področja razširilo in poglobijo ter S posebnim poukom in s posebnimi merami in vajami usmerijo na smoter praktične morale z živliensko bližino. V tem končnem stremljenju se državlianski pouk srečava yv višji narodni šoli s svojim izhodiščem, z vežbanjem učencev v vsakdanjih čednostih in krepostilt, čijih gojitev skozi vso šolsko dobo ni samo V državlianskem pouku, ampak v vsem šolskem živlienju ena prvih vzgoinih nalog. Vztrajnost v izvrševanju teh kreposti in sigurnost v odločbah, ki jih življenič zastavlia otrokovi vesti, to sta vogelna srebra nravstvenega značaja.

III.

. Veliko je število didaktično-metodičnih sredstev, ki so držaVlianskemu pouku na razpolago. V preišniem odstavku navedena razčlenitev razporeja snov tudi v didaktično-metodičnem pogledu. To pa se ne sme tako razumeti, kakor da bi naj veliale za posamezne snovne skupine kake otrple norme za njih obravnavo, ampak s tem hočemo reči, da mora pri vsaki imenovanih skupin, oziraje se na njene svojevrstnosti, prevladovati kaka posebna didaktično-metodična usmerjenost, da se v okviru splošnega smotra doseže vsakokrat postavlieni posebni smoter.

Tako mora biti izhodišče za gojitev vsakdanjih čednosti in kreposti kak poseben povod, ki ga resnično nudi vsakdanje življenje in ki po pomenu stvari same sili k kakemu določnemu udejstvovanju, ki nai potem z večkratnim ponavlianjem postane stalna navada.

Tudi pouk v higieni mora vsakokrat navezati na kak določen povod iz otrokovega okolia; ta pouk mora v zmerni obliki poudarjati stališče koristnosti, ki mu je smoter zdravje pojedinca in celote.

Za gojitev socijalnih čustev in za obravnavo socialnih napraV

ie treba iskati izhodišče v pripravlienosti, ki ie lastna vaskemii normalnemu otroku, za liubezen do bližnjega ter razvezati v njem gone za socialno mišlienie in udeistvovanie. ; Pri posredovanju državljanskega znanja ni potrebno samostremljenje po otroškosti, temveč ie treba polagati važnost tudi na to, da se otroci dokopljejo do jasnega spoznanja. Ne zadostuje p3, da |e to spoznanje zgolj razumsko, biti mora temveč tako, da pospešuje ljubezen do domovine, naroda in očetnjave.

Obravnava snovi iz narodnega gospodarstva se mora Y glavnemi omejiti na višio narodno šolo. Tukai ne gre za brezvrzelnost, ampak