Учитељ

58

ел ливелиеласклиншииииншниетинисвшивилиивенанширлитите аи твенитавииеиваслетили слив инг зешнипиииниителаджеинепииилинвтвдрве и плен пенали.

сејоје, пај 5! ђодо že narodi, plemena ali pokrajine, da, celo ljudje poedinci, naenkrat začutijo, kako silno je odvisna njih osebna blaginja in dobra ali zla usoda od države. In poedini državljan — ргеprost seljak prav tako kakor minister — se zaveda, da je njen neobhodno potreben in važen sestavni del, v svesti 51 је зуоје одроуогnosti do nje, v svesti pa tuđi svojih pravic, katerih čuvarica je baš država. Izoblikuje se držav/jansha zavest, brez katere je trajen obstanek države nemogoč. in tako je vzbujanje in gojitev državljanske zavesti ena najvažnejših nalog sodobne šole.

БЛЕР рану раје авв 1 И

Državljanska zavest se ne da enostavno vliti v nekoga, nego nastaja zelo polagano, kakor.vse, kar je najnotrajnejša last človeka. Tudi ne smemo pričakovati, da bo mogla šola sama brez sodelovanja drugih sil vzgojiti močno in živo državljansko zayest, marveč je nje oblikovanje v največji meri odvisno od celotnega đržavnega življenja. Kaj bi pomagalo, ako bi šola učila lepe državljanske kreposti (recimo poštenost, požrtvovalnost, odgovornost, vestnost itd.) ter jih v okviru šolskega življenja tudi primerno vežbala če pa bi učenci izven šole pri vsakem koraku videli vprav nasprotno: strankarsko sebičnost in ozkosrčnost, nepoštenost, korupcijo in neodgovornost... V tem pogledu je naša doba in seđanja generacija odraslih največja ovira učinkovite državljanske vzgoje, in ni čudno, ako si išče mladina novih poli ter se ne mara brigati za starejši rod!

Šola je radi tega v neprijetni zagati; po svojem ustroju je mnamreč instrument generacije odraslih, po svojem smotfru pa gleda z mladino v bodočnost. Kam se naj bolj nagne? Vsekakor proti mladini! In ker ni od včeraj, naj se oboroži z orožjem boljših razdobij, navezujoč na najdragocenejše narodne in državne tradicije. Sola mora ustvarjati v mladini močno državljansko zavest toliko bolj, kolikor revnejša je doba na potrebnih državljanskih krepostih. V ta namen mora sama razpolagafi z jakimi učiteljskimi osebnostimi ter mora dobro poznati bistvo državljanske zavesti. Pri živi, močni in za dejanja pripravljeni državljanski zavesti gre namreč za mnogolično sestavljen kompleks predstav, misli, doživljajev, čuvstev in stremljenj, kakor pač dotekajo v našo duševnost z našim znanjem o državi in z našim življenjem v državi.

Pedagoška feorija razlikuje objek/fvno in subjektivno изтегјепо državljansko zavest, obe skupaj pa tvorita fofa/no državljansko zavest, ki ni v nobenem obeh svojih delov bistveno odvisna od določene državne oblike ali od določenih strankarsko-političnih predstav, marveč je obča in vzvišena nad strankarsko-politične omejitve in separacije. Dokaz temu je dejstvo, da veličastno zagori v državi nevarnih trenutkih, ob silnih doživljajih (tragična smrt Viteškega Kralja Aleksandra 1. Ujedinitelja)) ali celo ob uspehih kakega sodržavljanja v lujini.

Prvi sestavni del, objektivno usmerena državljanska zavest, nam pokazuje državo kot objektivno tvorino z njenimi vnanjimi in noiranjimi silami. Po svojih vnanjih silah je država tvorina, ki prevzema napram drugim državam zaščito in obrambo svojih meja, narodnega gospodarstva, narodnih dobrin in narodne časti in ki terja od svojih