Jugoslovenski Rotar
posebno v rudniškem podjetju, pri katerem je udeležba manualnega dela mnogo vecja kakor pri vsaki druzi industriji. Družba se Je morala prilagoditi zmanjšanemu obsegu dela. Posledice so bile znatne redukcije osebja in je vsem znano, s kakšnimi težkimi posledicami je bilo to zvezano. Družba je postopala pri vseh teh redukcijah kolikor mogoče socijalno in je obdržala v službi tudi take delavce visjih kategorij, za katere ni imela zaposlitve. Ce bi se bilo postopalo strogo po nacelih racijonalnega gospodarstva, bi bilo Ze dolgo potrebno zmanjSati sedaj ze znizani stalez za nadaljnjih priblizno roco delaycev in predvsem takih delavcev, ki so v I. kategoriji in dobivajo razmeroma visoke mezde in druge ugodnosti — brez njih kategoriji ustrezajoče zaposlitve. Tega druzba ni storila in je to eden glavnih vzrokov, da je prišla v sedanji težavni položaj.
Izven množine premoga je bistven faktor za kalkulacijo cena, ki se doseže za produkt. Od leta 1929. so zaradi politike drzaynih Zeleznic in neurejenega premogoynega trga cene bistveno nazadovale. Pri drzavnih Zeleznicah smo bili primorani popustiti pri vsakoletnih pogajanjih na cenah, tako da so te potisnjene za 40 % navzdol. Tudi na privatnem trgu so cene obcutno nazadovale in Za nas premog vy vecjem razmerju kakor pri drugih rudnikih, ker ima druzba zaradi svojega obsega večji akcijski radij in mora deloma plasirati svoj premog tudi v bližini drugih rudnikov, kateri zaradi manjše oddaljenosti od zvišanja tovornin niso bili toliko prizadeti.
Posebne važnosti za kalkulacijo je tudi, da so rudniki dravske banovine z doprinosi za Javne in socijalne dajatve mnogo bolj obremenjeni kakor rudniki vseh drugih banovin. Izven doprinosa od Din 5-— na tono za Pokrajinski pokojninski sklad znaSa obremenitey za socijalno zavarovanje, posebno za penzijsko blagajno uradnistva, poduradni’tya in delaystva nadaljnjih Din 5na tono; k temu pridejo še vi8je banovinske in ob¢inske doklade, tako da je vsaka tona premoga iz naših rudnikov za približno Din r2-— vi8je obremenjena kakor pri premogovnikih v drugih banovinah.
Posledice nazadovanja oddaje in cen ter izredne obremenitve nažih rudnikov se zrcalijo v bilancah zadnjih let. Medtem ko je bilo mogoče še v letu 1931. skromno obrestovati naloženi kapital, je ostal ta v letih 1932. in 1933. brez obresti. Iz zadnjič objavljene bilance za poslovno leto 1933. je razvidno, da Je znašal cisti dobiéek y tem letu okrog Din 1,800.000°—, in Je Za presojo trenutnega polozaja vazno preiskati, kak3ne spremembe so nastopile od «аза zaključka zadnje bilance.
Kljub našemu odporu in jasni izjavi, da druzba ne more prenesti nobenega nadaljnjega nazadovanja zelezniskih cen, je Zeleznigka uprava odredila tudi letos ponovno znižanje cen, na katere smo morali pristati, če smo hoteli sploh узај delno zaposliti naše delavstvo. Za naše debele vrste premoga, ki predstavljajo naš edini rentabilni posel, niti ne dosežemo proizvajalnih stroškov, medtem ko moramo oddajati drobne vrste daleč izpod cen produkcije. Cene na privatnem trgu so naprej v nazadovanju.
21