Jugoslovenski Rotar

je bil izredno simpatičen in priljubljen mladenič, dober sin, priden dijak in strumen sportnik. Kot sin rotarja se je udelezil prvega campa rotarskih sinov v Radstadtu v Avstriji poleti leta 1932. O svojih vtisih in dozivljajih je poročal v našem klubu na meetingu dne 28. septembra 1932. In ko smo z dopadajenjem poslušali mladega moža, smo se radovali zaeno z očetom in se nadejali, da ga bomo kmalu mogli sprejeti v naš klub kot očetovega namestnika. Toda volja in nameni Vsemogočnega so bili drugačni. Vsi bratje iskremo sočuvstvujemo z našim dragim bratom Jankom in njegovo družino. Naj mu bo nage sotuvstvovanje uteha v bridkosti, pokojnega Borisa pa bomo ohranili vy blagem spominu. — Naj mu sveti Vecna Luc!

(eo ee SS

KREG IN Wo IRWNOIN URIS IIR ISO) te IE) SIE PREMOGOKOPNE DRUZBE

RIHARD SKUBEC, R.C. LJUBLJANA: Ljubljana, 5. julija 1934.

Preden preidem na konkretno obravnavanje perecega vprašanja, smatram za važno orisati v kratkem položaj, v katerem se nahaja nasa druzba v primeri z drugimi premogovniki vy nasi drzavi.

Celokupna produkcija vseh rudnikov v državi je znašala 1. 1929. 5,634.900 ton in je zaradi obée krize padla v letu 1933. na 4,151.460 ton, t. ју раној о. Upravičeno bi bilo, da bi nazadovala produkcija naših rudnikov v približni izmeri drugih rudnikov, ali so, žal, nastopili razlogi, kateri bistveno spremenijo našo udeležbo na premogovnem trgu naše države. Produkcija naših rudnikov, ki je leta 1929. znaSala 1,957.640 ton, Je padla v letu 1933. na 921.376 ton, t.j. za priblizno 53%. Glavni vzrok za to mocnejse nazadovanje produkcije naših rudnikov je zapostayljanje teh od strani železniške uprave, ki je glavni konsument premoga v naši državi. Medtem ko je porastel kontingent državnih rudnikov na celokupnih dobavah državnim Železnicam od 27 % na 4o %, Osta– lih privatnih rudnikov od 27 % до 3; %, је padla naša udeležba pri dobavah v istem času od 46 % na 25 %. Dejansko smo dobavili za državne železnice Vv letu 1929. še 946.ooo ton, V letu 1933. samo 388.000 ton, medtem ko drugi rudniki na državnih dobavah niso izgubili, temveč še pridobili. Vsa prizadevanja družbe, da bi se spremenilo to zapostavljanje nasih rudnikov, Žal, niso rodila nobenega uspeha.

Na privatnem trgu je druzba у КопКигепспет boju z drugimi rudniki države obdržala vse svoje pozicije izven onih najbolj oddaljenih relacij, Кјег je postala zaradi večkratnega zvišanja tovornin od strani drzavne železnice, zal, nekonkuren¢éna.

Vsakdo, ki ima vpogled v poslovanje industrijskega podjetja, bo lahko ocenil, kak’ne gospodarske posledice more imeti zmanjsanje obsega obratoyanja