Jugoslovenski Rotar

nayzgor in navzdol skoz to enakomerno érto produkcije, zdaj visoko nad n JO, zdaj spet globoko pod njo, brez vzroka ali zveze, le črti obtoka denarja in gibanja cen sta sli¢ni. Pray isto mi¢ pa nista ti dve érti podobni érti produkcije, ki ostaja lepo enakomerna.

Se na drug nadin sta profesorja Warren in Pearson v svoji izérpni knjigi „O cenah* (Warren je clan ,,mozganskega trusta“) prikazala zvezo med ceno posameznega predmeta, pšenice, in splošnim nivojem cen. Splogni nivo cen sega čez Ves grafikon, črta cene pšenice pa se ovija okoli te črte splošnih cen kakor vinska trta. Vrhtega se vsako odmikanje črte posamezne cene od Črte povprecja cen izraza kot posledica vpliva ponudbe in poypraSevanja po tem posameznem predmetu, v kolikor se da tak vpliv ponudbe in povprasevanja splch ugotoviti.

Z drugimi besedami: mehanizem yzroka in posledice niyoja povpregja cen Je skoro povsem različen od mehanizma vzroka in posledice posamezne cene. Nivo cen Je en pojav, posamezna cena pa drug pojay.

Prehajamo na krizo in na konjunkturo, ki je vladala pred njo. V letih 1926., 1929. in 1933. 50 cirkulacijska sredstva (čekovni depoji — denar v zepih in blagajnah) v Ameriki n. pr. zna$ala 22 milijard, 25 milijard (porast za 3) in 17 milijard (padec za 8). Ob času porasta za y so tečaji na efektnih trgih skakali v hosi, ob padcu za 8 pa so tedaji efektoy in blaga naglo padali — V krize. Brzina krozenja denarja je seveda vazen faktor pri Sirjenju ali krcenju njegovega obtoka, in tudi ta faktor je temeljito nihal nayzgor in naугао] vy teh dobah konjunkture in krize.

Toda kako је уепдаг mogel obtok izgubiti 8 milijard syojega obsega? Saj je bilo vsega skupaj samo 4 milijarde gotovine v vseh Združenih državah (izven drzaynega zaklada in bank).

Tukaj pride do izraza denar v vlogah in éekoynih ra¢unih — banéni pojav, ki je bil neznan у зтагет in v srednjem veku. V modernem času opravimo devet desetin svojih kupéij z banénimi éeki. Ti banéni éeki so oni, ki bolj kor druge oblike obtoka povzroéajo inflacijo ali deflacijo, ker se éeki vecinoma izstayljajo na podlagi banénih kreditoy. N. pr.: Trgovec gre у banko, zalozi tam akcept, recimo za dolarjey 1000°—, in si s tem pridobi pravico, razpolagati s ¢eki do visine dolarjey 1000'—. Torej: ne da bi bila dodala gotoyini dezele niti centa, sta ta banka in ta trgovec vendar dodala obto¢nemu sredstvu dezele dolarjey 1000’—. Ko je menica pla¢ana, je za dolarjey 1000°— obtocnih sredstey izbrisanih.

Torej banéna politika ali poslovna politika, ki vklju€uje banéno politiko, povzroéa inflacijo, ée vodi do prekomernega izposojanja, ¢e pa vodi do prekomerne likvidacije, pa deflacijo, z odgovarjajoc¢imi posledicami navzgor ali nayzdol y nivoju cen. Razen tega sprozi prekomerno izposojanje skoro sigurno prekomerno likvidacijo, ker obdinstvo in banke likvidirajo vy divjem begu.

Divji beg je pricel leta 1929. Tedaj je splo’no vladalo stanje prezadolzenosti in posebno prezadolzenosti nasproti bankam, in to je sprozilo paniko