Jugoslovenski Rotar

ideologijo, temveč tudi zato, da v širokih plasteh naroda izvršimo SVOJO misiJO, moramo posvetiti VSO SVOJO poZzornost, svojo briso in svojo ljubezen vzgoji mladine. Svoje prizadevanje pa moramo у tem pogledu zastaviti ne samo na toriS¢u klubskega delovanja, temveč moramo svoJe ideje zanesti v praktično življenje, vplivati moramo na vzgojo mladine sploh, pa tudi na propagando naSe ideje in na razmah naše organizacije ne smemo pri tem pozabiti.

Spričo današnjih časoyv in velikih nasprotij med načini ureJanja skupnosti pa je za nas v prvi vrsti važno vprašanje sistema, po katerem naj se mladina vzgaja.

Po izkuSnjah zadnjih desetletij delimo vzgojo v individualno in kolektivno.

Prototipa individualne vzgoje nimamo veé. Prevelik obseg in presiroka razclenjenost vzgojnega gradiva, zlasti pa nacin danaSnjega življenja ga veé ne dopuSéata. Nekateri naSih starSey so prvotno obliko tega vzgojnega na¢ina vy »starih dobrih Gasih« Se poznali. Takrat je bila z brezprimerno privestnostjo, vso skrbnostjo, najvecjim samozatajevanjem in z Bogu vdano požrtvovalnostjo zvezana materinska ljubezen prva uCiteljica otroku, polagajoca mu na srce z vso dobroto, pa vendar z neprestano briznostjo vse one nauke, ki so ustanovili najtrdnejšo podlago za pravi razvoj miselnosti dobremu a obenem krepkemu človeku. Očetova naloga je poleg drugega bila, da predvsem spozna prirojeni znaéaj svojega otroka in ga mu po svoji najboljši vesti in prepri¢anju dopolnjuje in izoblikuje, kakor le lasten oče more na razvoj lastnosti svojega otroka najboljse vplivati. SploSno vzgojo pa je dal, če ga starsi sami niso storili, domaci uCitelj, ki je bil otroku obenem tudi spremljevalec in prijatelj in ne samo tuj ali celo osovrazen Clovek — na nekaj tedenskih uénih ur vezan strah Solskih klopi. Celo visokoSolska vzgoja je bila svojéas mnogo bolj individualna. Student je takrat svojega profesorja ne samo vseskozi poznal, temveé se je pri njem tudi res udil kakor učenec pri svojem mojstru. V neposrednem obéevanju je ¢rpal pri njem vire znaпозћ, је 2 пјип ргакиспо sodeloval, postal je tudi njegov pomoénik in končno njegov naslednik. Učenje in pouk sta se vršila z veseljem in ljubeznijo in nista — kakor danes žal zvečine — pomenila le nekakšen boj za spričevala. Od učiteljev vseh omenjenih vrst individualne vzgoje ne prehaja na uéenca samo tista modrost. ki jo danes hočeta nuditi učitelj in profesor svojemu učencu brez tesnejSih in osebnih stikoy, temveé vidimo, da je vsak od njih obenem z naukom oddal syojemu uéencu ob éasu njegovega duбеупеба razvoja in najvecje sprejemljivosti in lahke dostopnosti tudi en del samega sebe, en del svojega preizkušenega značaja, en del svoje Gloveénosti in en del svojega znanja in ljubezni za stvar. Pri individualni vzgoji pa ostane otrok tudi v resni¢nem vsakdanjem Zivljenju in vidi krog sebe, kako se vrsi Zivljenje v rodbini, življenje v poklicu in celo življenje v Javnosti. Vse vzgajanje je vendar namenjeno le Zivljenju — Zivljenja si pa brez osebnih oblik ne moremo predstayljati. Zato je so¢asno influiranje umstvene in sréne omike, zlasti pa Clove¢anske kulture in

552