Jugoslovenski Rotar

praktičnega vsakdanjega življenja z znanstvenim razvojem ustanavljalo jako posrečno sintezo, ki jo občudujemo v velikih možeh preteklosti, pa jo zamanj iščemo v mnogih odločilnih osebnostih današnjega časa, ki so se brez take vzgoje iznenada pojavile in zasledujejo svoje cilje ter vsiljujejo svoje metode brez izbire sredstev, brez ozira na človečanstvo, pa tudi brez vsake srčne omike.

Tipične oblike kolektivne vzgoje opazujemo predvsem in na splošno v tistih državah, ki ne dopuščajo svojim podanikom lastne volje, temveč hočejo, da se ves umstveni in fizični razvoj državljanov vrši ob izključitvi vsakih individualnih smeri po točno določenem sistemu za vsakega enako in vse po enem in istem kopitu, ki ga je zasnovatelj prikrojil, da ima za sebe množico umsko enako usmerjenih in njegovemu vladnemu sistemu brezpogojno posluSnih zanesljivih podanikov. — V manjSem obsegu najdemo kolektivno vzgojo tudi še v velikih industrijskih centrih, kjer morata oče in mati na delo in prevzame zato industrija sama nase vzgojo otrok. Toda ta briga za deco se ne vrSi samo iz gole idealne ljubezni do nje, da bi nadomestila, kad starši zaradi svoje zaposlitve svojim otrokom ne morejo dati, temveč najdemo tu v pretežni večini egoistično primes organizatornih ozirov, ker hoéejo tu vzgojitelji ze iz prvih poéetkov pri deci ustanoviti kader po doloéenem in industrijskemu obratu prilagodenem sistemu yzgojenih delavcey, ki jih naj pri ¢im hladnokrvnejSemu delu na tekoéem traku ne moti individualna »navlaka«, kakor so ljubezen, dobrota, privesnost in obzirnost. — Se eno nié manj odvratno panogo kolektivne vzgoje najdemo pri zanemarjeni in izprijeni deci, nad katero so tudi lastni starsi obupali, ali pa ki so sami sebi prepuSéeni, a so tudi oblastveni vzgojitelji prisli do zaključka, da jih je moč poboljšati ali pa pred njimi druge хауагоуан зато у 2аprtih zavodih. Prvo- in drugonavedena kolektivna vzgoja nima” svoje lastne svrhe, temveč služi zvečine svrham neke določene idejne ali pa materijalne skupnosti. Mislim, da ni pri tem dosti naravnega in Gloveskega, Ge si država ali pa industrija lastita pravico odyzeti starsem otroke, ¢im so za vzgojo dostojni in jih brez ozira na familijo, zlasti pa tudi brez ozira na njihove posebne lastnosti, vzgajata У zavodih po skupnem sistemu. Na koncu take vzgoje nimamo vec opravka s sinovi in héerami in ni veé otrok, ki kazejo po znaéaju ali po umstvenem razvoju nekaj svojskega, temye¢ imamo pred seboj skupino enako vzgojenih bitij brez individualnega timbra. Taka kolektivna vzgoja je za vzgojiteljevo skupnost zelo koristna, ker najde v svojih gojencih vedno brezpogojno posluSne priznavalce vsiljene ideje, ali pa dobre sestavne dele svoje industrijske naprave, ki se sploh niti ne morejo veé oddyojiti od vcepljenega jim sistema, saj kaj drugega kakor to, kar jim Je bilo priučeno v točno omejenem okviru in pod točno določenimi cilji, sploh ne poznajo. Te mladine v stremljenju, ki ga od nje želijo in pričakujejo voditelji, ne razdvaja niti ljubezen dostaršev, niti skupnost s katerimkoli sorodstvom, niti ne one špecifične lastnosti, ki vodijo individualno vzgojenega človeka v ne-

553