Jugoslovenski Rotar

ko določeno smer, kakor n. pr. na torišče umetnosti, znanosti, ljubezni do narave, itd. Zato se pri kolektivno vzgojeni deci dogaja, da otroci ovajajo syoje lastne starSe zaradi sistemu nevSe¢nih dejanj, da jim smrt najblizjih sorodnikovy manj pomeni, kakor kakrsnakoli izguba, ki jo utrpi nadrejena skupnost, da uni¢ujejo nenadomestljive proizvode znanosti in umetnosti iz edinega razloga, ker njihovi ustvaritelji niso priznani od sistema. Zato vidimo v obmoéju kolektivizma rapidno propadanje plemenitega delovanja na vseh toriscih humanisti¢ne kulture. Ni pa tem za dobrega človeka strašnim pojavom kriv samo sistem; ki ureja miselnost mlademu éloveku v njegovi najbolj dostopni dobi razvoja, temveč tudi nekateri drugi nedostatki, ki jih pri kolektivizni vzgoji vsepovsod zasledujemo. Tu mislim v prvi vrsti na dovzetnost mladine za slabe lastnosti in grde razvade od strani vseh tistih, ki se soéasno kolektivno yzgajajo. Ni samo vzgojitelj tisti, ki vpliva na doraSéajoéo mladino, temveé vpliva nanjo tudi njena okolica. Pri individualni vzgoji tvorijo to okolico mati, o¢e, bratje, sestre, sorodstvo in sluzinéad, ki tudi ni bila vedno najslabSa vzgojiteljica, tvorijo pa to okolico tudi prijatelji, ki pa so jih svojemu otroku starSi sami izbrali ali odobrili, — pri kolektivni vzgoji pa tvori to okolico samo vsa obenem vzgajana mladina brez izbire in neglede na njihove moralne vrline in slabosti. Tako vidimo, da mora pri kolektivni vzgoji moralno slabSi profitirati na račun moralno krepkejSega, ki je zaradi svoje okolice dostikrat moralno degradiran. Tu niti ne omenjam tisocerih nevarnosti, ki jim je mladina v prevelikih skupnosti izpostavljena in ki se jih starsi vedno tako bojimo, kadar vidimo svojega otroka v družbi mladih prijateljev, ki nam njihove moralne kvalitete niso po volji. Nadaljnjo negativno stran kolektivne vzgoje vidimo tudi v Doslovanju učiteljev kolektivnega sistema. Tu ne mislim samo na cilj in način vzgoje, temveč vidim, da učitelj niti pri najboljši volji ne more dati učencu tega, kar otrok rabi in kar more nuditi učitelj pri individualni vzgoji. Kdor ima sam otroke ve, da si nista po značaju niti dva enaka. Eden je dostopen samo za dobro besedo, pri drugem je treba trde roke. Vsak otrok pa ima svoj lasten način gledanja v svet in drugače reagira na pojave, ki se razodevajo krog njega. Pri kolektivni vzgoji je vpoStevanje vseh teh špecifiénih faktorjevy popolnoma nemogoée in vzgajajo rahlocutnega otroka enako kakor trdoglavega, manj nadarjeni mora korakati z istim tempom kakor njegov inteligentni sovrstnik. Nihče se ne briga za posebne lastnosti, ki bi se dale v otroku uspešno izkoristiti za neko njegovo posebno bodočnost. Nihče ne favorizira otrokovih posebnih nagnjenj, ki v enem obetajo bodo¢éega umetnika, znastvenika, trgovea, duhovnika, ljubitelja narave, itd. Ti nedostatki se seveda stopnjujejo Se na ta nacin, da tudi sistem sam zayestno zatira v mladini vse posebnosti, ki niso v skladu zZ njegovimi nameni. Ni namreé samo vzgoja, ki dela Cloveka, temveé je GloveSki zna¢éaj sinteza neStetih prirojenih pa tudi priucenih lastnosti, ki se posamié v enem izrazajo pestrejSe kakor v drugem. Pri kolektivni vzgoji pa je treba vse neySeéne lastno-

554