Sokolski vestnik

5

da so milijoni in milijoni morali trpeti, prestajati najtežje muke, da je končno tudi on sam doživljal vse te strašne in težke trenutke, neštetokrat gledal smrti v obraz, prelival svojo kri samo zato, da si gotova skupina ljudi obdrži svojo pozicijo, da je ta ali oni habsburški princ ali avstrijski veljak bolje prodal svoje valute itd., pa si že lažje ustvarite sliko razpoloženja in naziranja našega povojnega človeka. Ne varajte se, bratje! Ti ljudje niso postali slabši. Boljši so postali. Ali postali so kritičnejši. Nečejo sodelovati, nimajo veselja do dela, nimajo simpatij do društva, sploh se ogibljejo dela. Zakaj? Iz izkušenj Vam odgovarjam, da smo vzrok temu samo mi in edinole mi sami. Treba očistiti naše vrste plevela. Predvsem pa očistimo lastna svoja srca, preporodimo predvsem sami sebe, premagajmo lastne slabosti, pričnimo pogumno z izvajanjem naših načel tudi v praktičnem življenju, pa bomo videli čudeže, videli bomo tudi te naše brate, kako bo v njih Oživelo veselje in volja do dela. Tukaj, bratje, za tem grmom se skriva resnica. Ne verujejo nam! Izprašajmo svojo vest, pa povejmo si odkrito, da-li smo vredni njih vere, njih zaupanja. Verujte mi, bratje, v srcih vseh teh ljudi tli in žari bratska ljubezen, vsi hočejo enakosti, vsi ljubijo svobodo. Alt oni zahtevajo za svojo ljubezen pravega bratstva, hočejo enakosti za vse, svobodo za vse. Oni gledajo mnogo bolj kritično na naše delo, kot so gledali nekdaj. In zapomnite si, bratje, da je tisti, ki uči vero, pa je sam v svojem srcu neveren, tisti, ki se sam ne ravna po naukih, katere prepoveduje, največji škodljivec naši stvari, je nevreden, da se diči s sokolskim znakom. Taki ljudje oskrunjajo z vsako besedo naše ideale. Če ne veruješ ali nisi trden v veri, ne laži, ne pripoveduj, česar sam ne veruješ, ne hlini čustev, katerih nimaš. Laž irrm kratke Toge, vedno zmaga resnica. Saj poznate, bratje, gotovo sami dosti takih apostolov, ki prepovedujejo n. pr. abstinenco. Na predavanju rohni in divja proti alkoholu, uro po predavanju pa je v gostilni že „sladko ginjen I '. Pa tudi take poznate, žalibog prav gotovo, ki razkladajo z najlepšimi, visokoletečimi ■ frazami enakost in bratstvo v svojih nagovorih in govorih, doma v delavnici pa do krvi izkoriščajo svoje brate-delavce. Ne, bratje, oni neverni, ti hinavci in farizeji so pokvarjeni, ti ljudje so pravi plevel, ki škoduje naši stvari, fe napake, te pred- in povojne razmere pričnimo že enkrat odpravljati, pa doživimo kaj kmalu popolno zmago velikih naših idealov. Pričnimo, bratje, pri sebi, ko bomo premagali sami sebe ra svoje lastne slabosti, pa lahko ponesemo to našo vero v vrste našega novega članstva, zanesemo jo globoko v dušo vsega našega naroda in imeli bomo uspehe povsod. Ne pisanih programov, živih dejanj hoče in pričakuje naš narod od nas, dejanj zahteva od nas ideja sokolska, dejanja bodo vzbudila vero tudi v srcih dosedaj še nevernih, ki se bodoz navdušenjem oklenili Sokolstva, čim se prepričajo, da beseda meso postaja.