Женски покрет

dokazih, ki so mi jih dale delavke, vtisk, da je ruska delavka udana z vso dušo sedanjemu vladnemn sistemu in da so delavke po večini jake revolucijonarke. V spominu mi vstaja brezkončni sprevod delavk ob peti obletnici sovjetske republike. Vidim jih na „Rdečem trgu" roko v toki, mogočno reko, na glavi škrlatno rdeče rute. Slišim njihove pesmi in vesele vzklike. Vidim njihove svetle oči, ko korakajo mimo tribune, na kateri je stal Trocku Nekaj dni prej sem obiskala delavko, ki stanuje v skromni sobici v Kremlu in zavzema odlično mesto v komunistični stranki. V se zaprta, resna, živi asketsko življenje, spi le po štiri ure, popoln tip delavke, ki je postala komunistična voditeljica. Stara je trideset let, njen mož je vojak. Dvanajst let je bila zaposlena po trgovinah v New-Yorku in v svojem obnašanju spominja na američke žene. Na njene besede sem se spomnila, ko sem zapuščala ono tvornico v Moskvi: „Pripričali ste se, da žive naše delavke, posmatrajoč njihovo življenje z materialističnega gledišta, bednejše kakor francoske delavke; tudi niso tako dobro hranjene, ne stanujejo tako udobno in so bolj revno oblečene kakor ameriške delavke. Ali razumeti morate, da je njihov današnji življenski položaj neizmern napredek, primerjajoč ga s strahotno bedo njihove prošlosti. In posmatrajoč njihovo življenje z duhovnega gledišta, v kolikor upoštevamo svobodo in človeško dostojanstvo, v kolikor zveni poleg še vera v bodočnost, tedaj se zdi, da smo preskočili-stoletje. In končno", je pristavila smehljajoč se in gledajoč za dimom svoje cigarete, „naša dežela je edina, kjer žensko gibanje nima eksistenčne upravičenosti. Res je, da je ostalo še mnogo dela, ki ga more urediti le bodočnost, toda ena zadeva je definitivno urejena in to je osvoboditev žene." Tako je videla M. Marxova rusko delavko. Da li jo je hodoma tako gledala, kakor jo je opisala, da li je primešala njeni •sliki barve svojega stremljenja, ali pa odgovarja njena slika čisti resnici, kdo ve? Pa da je tudi njena Slika idealizirana, eno je gotovo, brez močne rezonance v deželicami bi je ne bi mogla podati. Poleg manuelna delavke se je vglobila francoska pisateljica tudi v rusko intelektualko v onono brezprimerno junaško ženo, ki nam je znana že iz vseh prejšnjih revolucionarnih pokretov v Rusiji, v ženo, ki je vz rajala kljub katorgi in Sibiriji na svojem prepričanju in ki ima gotovo velik delež na končni

■б и ÎO

Ruška Sfinga

405