Женски покрет
osvoboditvi Rusije izpod carskega biča. Današnje intelektualke bodisi one, ki imajo za seboj že križev pot iz mračne dobe herojskih borb, ali one, ki vstopajo sveže, bodre, pogumne šele po osvoboditvi v javno življenje, pri vseh je našla Marxova značilne poteze nove žene, žene, ki zapostavlja svojo osebo, ne na ljubo soprogu, otrokom, rodbini, temveč na korist družbe. (> intelektualki pripoveduje Marxova: „Dekla in mati zaeno za sveto stvar, angel v capah, nezlomljive volje, neizmerno globokega srca, trpka, tehtajoča, prilagodujoča se, pravi demon dela, v ničemur podobna onemu brezupnemu prikazu, kakršnega so nam risali ruski begunci kot intelektualno rusko ženo. Intelektualka predstavlja tip, ki je povsem nov tip, ki ga je ustvarila revolucija. Mnogo sem jih spoznala, stare in mlade. Ž njimi sem živela. Ako je res, da jim je vžgala revolucija svoj poseben žig, ako podarja razsežnost zemlje načinu njihovega mišljenja neizmernost, ako jim je igra stoletij privzgojila nesebičnost, vse to stopa danes v ozadje pred najjačjim pojavom v sobodni Rusiji, pred razliko med generacijama ki oblikujeta danes novo življenje. Mislim, da v nobeni drugi deželi ni razlika tako očita in gioboka. Pričnimo s starejšo generacijo, ki se je bližala štiridesetemu letu, ko je izbruhnila revoiucija. Njena vzgoja je bila končana, bila je sama v sebi enotna, imela je za seboj dvajset let težkega boja proti zakonom, ječam... Med temi ženami je najbolj zanimiva ona, ki se je posvetila politiki, in med njimi je brez dvoma najbolj privlačen oni tip, ki doseza ideal v tej vrsti žen; toda ta tip je v gotovem smislu izjema. Našla sem ta idealni tip Aleksandro Kollontay. (Njen esej „Nova žena“ je preveden tudi na srbski jezik). Po rodu je plemkinja, hči generala in bori se že od mladosti za osvobojenje mase. Aktivno se je udeležila revolucije in je postala komisar za zdravstvo. Sijajna pisateljica, agitatorica prvega reda, polna žgoče satire. Govori angleško, nemško, špansko, skandinavske jezike, več orijentalskih in kot govornica je najbrže izmed najbolj nadarjenih osebnosti v Rusiji. Bila sem pri njej na predvečer njenega odhoda kot odposlanke sovjetske Rusije v Kristjanijo. Predvsem mi je bilo na tem, da izvem od nje, kot od žene in politične voditeljice, kaj da misli o razmerju med ženo in možem v komunističnem občestvu. Razodelo se je, da je bilo to baš vprašanje, katero je temeljito preštudirala. Po njenem naziranju sta družina in zakon zgodovinska fenomena, minljiva časovna doba
406
Женски Покрет
9 и 10