Женски покрет

фр. примања. Готовина њихова на дан 31 децембра 1914 г. 18,510,24 фр. У години 1931 друштво је имало примања 5,679.125.30 шв. франака. Данас друштво има 18 ресторана и запослено је у њима 507 девојака. Женева 1932

Славка Главинић

SOCIJALNO-POLITIČNI TEČAJ „ŽENSKEGA POKRETA" V LJUBLJANI

Kakor znano ima »Ženski pokret« v svojem programu tudi politično izobrazbo žen. V to svrho je nameravala Alijansa ženskih pokretov že pred leti prirediti socijalno-politične tečaje, katerih bi se lahko udeležile članice »Ženskih pokretov« iz cele države. To tečaji se iz tehničnih ovir niso mogli vršiti v takem obsegu, kakor ga je predvidel prvotni načrt. Ljubljanski »Ženski pokret« pa ni opustil te misli ter je na podlagi načrta, ki ga je pred leti izdelala predsednica Alijanse g. A. Štebijeva, priredil preteklo zimo socijalno - političen tečaj, ki je imel predvsem namen, osvetliti našim ženam najvažnejše stvari socijalnega vprašanja ter njegov razvoj in jim podati nekaj iz splošne politične izobrazbe. Namenu primerno so bila razdeljena predavanja v dva dela: 1. Socijalna in ekonomska ureditev držav. 2. Politična ureditev držav. V prvem delu so predavali: dr. Lončar »O razvoju socijalnih in ekonomskih prilik v zapadnih in srednjih državah Evrope; dr. Ahčin o temi: »Težnje po gospodarski ravnopravnosti socijalne reforme kot protiutež« ter »O sodobni Rusiji«; g. Urathik »O gospodarski krizi in brezposelnosti«; dr. Gosar o temi »Marksizem-krščanski socijalizem«. V drugem ciklu sta predavala dr. Bajič o temah »Uvod v razumevanje državne organizacije« ter »Namen in pomen političnih strank, profesorica Mohorič - Premrujeva pa »O nalogi žene v političnem življenju«. Tečaj je vzbudil razmeroma mnogo zanimanja in je bil prav dobro obiskan. »Ženski pokret« v Ljubljani beleži s to prireditvijo znaten uspeh zlasti v propagandnem smislu. Toda poglavito vprašanje pri takem tečaju je: ali je izpolnil svojo notranjo, idejno nalogo? V tem pogledu se mi zdi uspeh manj zadovoljiv. Predavatelji so obdelali teme vsak s svojega svetovnonazornega vidika, vsled česar je razumljivo, da o kaki pregledni enotnosti ne more biti govora. Dr. Lončar nam je podal stvarno in pregledno razvoj socijalnega vprašanja, razvoj liberalizma in kapitalizma ter vzporedni razvoj delavskega gibanja in razrednega boja. To preda-

vanje bi lahko služilo kot podlaga vsem nadaljnim predavanjem. Toda ker predavatelji niso poznali prvega in tudi ne nadaljnih izvajanj, ker niso bili prisotni, so se vsi ponavljali, kar je umevno, kajti vsa vprašanja, ki so se obravnavala, imajo skupno izhodišče: gospodarski razvoj, ki je povzročil socijalno vprašanje. Razlika je bila le v močnejšem povdarku smeri, katero zastopa posamezni predavatelj, ter v različnem tolmačenju nekaterih bistvenih momentov. Gotovo to za onega, ki je v teh vprašanjih dobro podkovan in ki ima svojo lastno, ustaljeno gledanje na današnji gospodarski položaj, ne more biti nikaka ovira, toda oni, ki so jim ta vprašanja bolj ali manj tuja, se nikakor ne morejo orijentirati v takem konglomeratu naziranj in trditev. Če govori n. pr. o marksizmu krščanski socijalec, je jasno, da lajik ne more dobiti o tem stvarnega pojma. Ce poslušalem ni točno znano, da marksizem v gotovih vprašanjih ne pozna kompromisov, zlasti ne, v katerih vprašanjih, pa izjavi predavatelj, da gre krščanski socijalizem lahko do skrajnosti na levo ali pa je dostopen vsakemu kompromisu, ter podpre to trditev z nekaterimi »dokazi« tedaj se človek, ki ne pozna obeh smeri, pač ne more spoznati, katero stališče je bolj pravilno. Posebno, če ni pripuščena diskusija. Istotako se mi zdi, da ne more imeti duhovnik objektivne sodbe o Rusiji. Idejno najbolj enotno je bilo predavanje gMohoričeve. Nedvomno bi tečaj svojo nalogo bolje izvršil, če bi bila predavanja enotno usmerjena, kar bi bilo pa možno le tedaj, če bi jih prevzel en sam predavatelj, zlasti še, če bi predavanjem sledila stvarna diskusija. Tečaj je izvršil svojo nalogo pač tako, kakor je v današnjih razmerah mogoče.

A. V.

РАДМИЛА ПЕТРОВИЋ—РАДОЈИЧИЋ

У Нешателу у Швајцарској умрла je 23 маја т. г. млада наша феминисткиња и писац многих историско-правних расправа Радмила Петровић-Радојичић. Живот Радмиле Петровић-Радојичић био је колико кратак (умрла је са двадесет четири године), толико пун. Почела је да ради још у ђачкој клупи. Била је претседница литерарне дружине „Освит" у Другој женској гимназији у Београду, и у то доба пада и њен први покушај да и своје другарице заинтересује за феминистичка питања. У Савезу средњошколске омладине узимала је живог учешћа. Она је била претседник фонда за подизање дома средњо-

132

ЖЕНСКИ ПОКРЕТ

СЕПТЕМБАР, 1932