Женски покрет

Ženska Narodni Rada (Češkoslovački ženski savez) K desetletnemu jubileju

V Ženski Narodni Radi je osredotečeno vse feministično gibanje na Čehoslovaškem. Misel o ustanovitvi te čisto feministične organizacije je zasnovala najbolj znana boriteljica za ženske pravice ga, Františka Plaminkova že 1. 1910. (O združenju češkega ženskega gibanja v skupni organizaciji je govoril tudi prof. Masaryk že 1. 1903). Kot odziv na to misel je Eliška Machova osnovala v Pragi „Zvezo ženskih društev”, a ta organizacija ni mogla ujediniti različnih ženskih udruženj in je prenehala že pred svetovno vojno. Vendar ni prenehalo žensko gibanje, napredovalo je v „Ženskem klubu češkem” in v „Ženskem odboru za žensko volilno pravico”, ustanovljenem med vojno, ko so Čehinje uspešno delale za procvit osvobojajoče se domovine ter jim je bil Masaryk že v washingtonski dekleraciji obljubil popolno enakopravnost v novi državi. Ko je po vojni vstala mlada češka republika, so dobile Čehinje popolno enakopravnost v državnem zakoniku; § 106 pravi: „Privilegiji rodu, spola in službe se ne priznavajo”. A že v prvih letih samostojne Č. S. R. se je v življenju pokazalo, da je enakopravnost žen samo teoretična, kajti praktično so ženo zopet povsod potiskali v ozadje in zopet ni mogla uveljavljati vseh svojih stvariteljskih sil v prospeh naroda. Ker je bila stoletja odtrgana od političnega življenja in je bila vedno socialno slabši član družbe (v svoji skupnosti), ni bila niti pripravljena za tako udejstvovanje. Zato je bilo potrebno delo in prosvitljenje med ženami samimi. Osnovateljica središčnega ženskega dela je bila zopet ga. Plaminkova. S svojim globokim razumevanjem feminizma, s svojo sposobnostjo za pridobivanje sodelavk odličnih feministk, je našla Plaminkova razumevanje ne samo med posamezniki, nego tudi med ženskimi organizacijami. Tako je bila aprila 1. 1923 ustanovna skupščina Ž. N. R. Po enem letu se je pridružilo zvezi 39 kulturnih, socialnih in strokovnih organizacij ter mnogo poedinih članic. Ž. N. R. predseduje vsa leta senatorka Fr. Plaminkova. Ž. N. R. združuje sedaj 57 velikih ženskih organizacij, ki spajajo v feminističnem gibanju žene vseh slojev, vseh strok, državnih in privatnih, vseh vrst poklicev. O lojalnosti do drugih narodnosti priča dejstvo, da so udružene v Ž. N. tudi ukrajinska ženska zveza, dru-

štvo nemških žen, a društvo madžarskih žen se priglaša k skupnemu ženskemu delu. Lahko rečemo, da podpirajo vse organizirane žene žensko gibanje po svojem predstavništvu 2. N. R. Te žene podpirajo stremljenje Ž. N. R. za skupni cilj t. j. osredotočenje vsega ženskega gibanja, zaščite ženskih koristi, proučavanje ženskega življenja, da bi mogla tudi žena enako pravno z možem sodelovati pri sestavljanju zakonov vobče, poglavitno pa tistih, ki se tičejo žene v vsem njenem življenju. Zaščitno delo Ž. N. R. je ogromno, ter stremi za tem, da bi mogla žena vse svoje sile uveljaviti v vseh panogah narodnega življenja na popolnoma enaki stopnji z možem in da bi pri tem svet uvaževal njena pravo na materinstvo. Vse to delo in udeležba Ž. N. R. v mednarodnem ženskem gibanju ne potrebuje samo sodelovanja in energije nekolikih oseb, nego tudi velikih materijalnih izdatkov, denarja, katerih ni mogoče dobiti samo s članskimi prispevki. Ž. N. R. prireja vsako leto reprezentačne koncerte v največji dvorani praškega mesta; taki koncerti donašajo Ž.N.R. materijalna sredstva za njeno delovanje. Ti koncerti imajo ogromen usreh, morallni in materijalni, vsa dvorana je razprodana, pokrovitelj koncerta je navadno predsednik Masaryk, voditelj čsl. ženskega gibanja. L. 1931 je n. pr. dal tak koncert 100.000 Kč., lani, pa 89.000 Kč. Roleg tego je dala 2. N. R. pobudo za ustanovitev Društva Božene Nemcove, kateremu načeluje Marija Tilšova, potomka Božene Nemcove, in tudi priznana pisateljica. Društvo bo skrbelo za izdajo vseh del B. Nemcove in za postavitev njenega spomenika. Ž. N. R. se sploh udeležuje vsega kulturnega življenja. Da bi se mogle dela Ž. N. R. udeleževati tudi nečlanice in še moški, ki imajo razumevanje za žensko gibanje, ustanavlja Ž. N. R. svoje klube po raznih mestih države. O uspešnem delu na mednarodnem polju priča dejstvo, da je predsednica 2. N. R. podpredsednica štirih mednarodnih ženskih zvez, kjer istotako vztrajno dela. Delo Ž. N. R. je razdeljeno na sledeče odseke: 1. Notranja svoboda žene. Pod predsedstvom dr. Nosilove-Zlezakove je organiziran sociološki seminar, ki prireja predavanja in razgovore, na katerih razpravljajo o idejnih problemih današnje žene. Iščejo se nova, pravična pota, kjer bi mogla žena uveljavati svoj po-

JUNI 1933.

ŽENSKI POKRET