Женски покрет

boumnost, duševna razkrojenost (shizofrenija), ponavljajoča se blaznost (cirkularna psihoza), dedna božjast (epilepsija), dedna vidovica (Chorea St. Viti), dedna slepota, dedna gluhote, hujše telesne dedne nakaze in morda hujši primeri zapitosti (alkoholizma). 2. Dopustna so ojalovljenja iz zdrastvenih razlogov (da se prepreči resna nevarnost za zdravje), nedopustna so iz družabnih razlogov. 3. Spravljanje iz zdravstvenih razlogov je dopustno, ne pa iz evgeničnih. 4. Ustanova sodišč za „dedno zdravlje", predsednik je sodnik okrožnega sodišča, prisednik uradni zdravnik in zdravnik-strokovnjak za dedno zdravstvo. Ojalovljenje predlagajo zakoniti skrbniki nebogljencev(zasebniki ali upravitelji zavodov). Za karakteristiko ameriških zakonov o ojalovljavanju in nemškega zakona navodi g. dr. A. Br. v citiranem članku, da hočejo v Ameriki ž njim „omejevati najbolj nravstveno propalost (zločinstvo, vlačugarstvo, poklicno beraštvo i t. d.), a Nemci zatirati telesno-zdravstveno degeneracijo in povzdigniti nemško pleme predvsem v telesnem pogledu. „Dalje poroča v istem članku g. dr. A. B., da so na mednarodnem kongresu za duševno higijeno, ki je bil v mesecu oktobru lanskega leta v Rimu in kjer je branil zastopnik Nemčije zakon o sterilizaciji, „vsi drugi učenjaki odklonili ojalovljanje iz zdravniških in kulturnih ozirov". Ko je lansko leto Nemčija diktirala zakon o sterilizaciji, so prinašali vsi evropski časopisi mnogo razprav za in proti postopanju, ki stremi pravzaprav po nasilni ureditvi vprašanja, kdo sem in kdo ne sme živeti. Mnogi zdravniki so izrazili takrat svoje pomisleke posebno z ozirom na selekcijo, češ da je pojava velikih talentov, ljudi z nadpovprečnimi zmožnostmi in genijev mogoča samo tedaj, ako imamo ogromo, neomejeno število rojstev in da bi bilo uničenih pri strogam izvajanju zakona o sterilizaciji mnogo takoimenovanih „velikih" ljudi, ker je zdravniška veda dokazala, da so bile te včlike osebnosti dostikrat lažje ali težje dedno obremenjene z duševno manj vrednimi lastnostmi. Katoliški znanstveniki so proti ojalovljavanju in to čisto iz individualnih razlogov; v tem vprašanju postavljajo individualno svobodo s pravico, da sme razpolagati vsak s svojim telesom kakor hoče sam, nad pravo družbe in države, ki morata nositi vsled te individualne svobode težka bremena. Dr. A. B. pravi o katoliškem stališču v prej citiranem članku sledeče: „Katoliško stališče glede evgeniške ali plemensko-higienske sterilizacije je jasno. Papež Pij XI. je v letošnjem božičnem nagovoru omenil „antipatično sterilizacijo", bržkone da opomni in opogumi nemške katoličane izrečno se sklicujoč

na svojo okrožnico o krščanskem zakonu, kjer označuje takšno ravanje kot krivično nasilje in odreka tudi državni oblasti pravico, da bi smela habiti ali krniti telo ljudem, ki niso nič zakrivili". Ako premotrimo vprašanje o zakonski ureditvi ojalovljanja vzporedno s socijalnim vprašanjem, katerega „rešitev" je danes brez dvoma najvažnejša, moramo pritrditi onim, ki so za ojalovljanje v točno določenih primerih. Dokončna rešitev socialnega vprašanja je naravno nemogoča, pa naj vzamemo za osnovo reševanja katerikoli sistem od krščanskega do boljševiškega. Vse kar bi mogli doseči z največjim naporom moralnih sil človeštva, ker so te po mojem mnenju najodločilnejše, bi bila samo neznatna üblažitev socialne bede, in sicer zato, ker še noben človek ne svetu ni razodel načina, po katerem bi bilo mogoče izesti prisilno ojalovljanje tistih naših slabosti, ki so največja ovira pri üblažitvi socialne bede: sebičnost, sovraštvo, surovost i t. d. Dokler človeštvo ni sposobno, da izpodreže korenine, iz katerih poganja socialna beda, ono mora uporabljati sredstva, ki zožujejo krog tistih, ki so potrebni družbene socialne in državne oskrbe. Dokler mirne duše gledamo muke telesnih in duševnih človeških nakaz, imajo odgovorni faktorji pravico, da po poti najmanjšega odpora in najcenejšega načina „rešujejo" socialno vprašanje. Da se zmanjšajo stroški za vzdrževanje kaznilnic, umobolnic, različnih specielnih zavodov, a vseh teh ustanov je po celem svetu premalo in relativno neznatno število je urejenih tako, da se ohrani telesnim in duševnim človeškim nakazam iluzija, da so v vsakem oziru enakovredni normljalnim ljudem, zato upotrebljavajo prakso ojalovljanja. Kadar bo človeštvo tako nesebično da bo rade volje, brez pritiska, skrbelo za ljudi, ki niso sami krivi svoje nesreče, potem bo vsak smel uporabiti svoje fiziološke in biološke moči kakor bo hotel. Poleg bremen, ki padajo na družbo in državo zaradi telesno in duševno manjvrednih ljudi, ne smemo pozabiti na individualno trpljenje, katero nosijo svojci takšnih oseb. Ako imam pravico do individualne svobode v pogledu neokrnjenih telesnih sposobnosti, potem mislim, da je logično, ako zahtevam za sebe pravico, da imam neokrnjeno radost v življenju. Že površen pogled v rodbinsko življenje tistih, ki morajo imeti v svoji sredini telesno in duševno manj vredno bitje -ako niso bogataši zadostuje, da spoznamo „radosti" takšnega življenja. Ako pri ojalovljanju propade tudi kateri veliki talent, to mislim, da bo človeštvo mnogo lažje prebolelo kakor pa prenaša bremena zločinstva, pijanstva, vlačugarstva, beraštva. Do danes je dvignilo človeštvo res da vse

112

ЖЕНСКИ ПОКРЕТ

НОВЕМБАР 1934