Учитељ

Zakonita ureditev učiteljske izobrazbe 619

razum“ ne bude imponovao, oglase za nespobne i nekompetentne. Praktičnost (momentalne potrebe i date prilike) i „zdravi razum“ — to su u glavnom dosad bila načela, kojima se rukovodila naša školska reforma.“ :

П.

Ko sem tako v kratkem povedal, kar sem se патеп! ро~vedati kot potrebni uvod, priobčujem nmačrf, kako si mislim, da naj bi se zakonito uredila izobrazba učiteljstva osnovnih šol, da bi odgovarjala i potrebam i našim :azmeram, težnjam učiteljstva samega kakor tudi zahtevam, ki se vsled modernih znanstvenih ·'spoznavanji stavijo tozadevno že po drugih državah. Načrt priobčujem v glavnih obrisih bres njega. Posamezna zaznamovanja (uradov itd.) se naslaniajo na zaznamovanja v zak. naćrtu za osnovne Ššole. |.

L.Splošno. Izobrazba učiteljsiva osnovnih šol se pridobiva v posebnih zavodih. — Ti moraio po svojem ustroju nuditi dovolj ·splošne in strokovne izobrazbe ki gojence usposoblja, da po za'ključeni šolski izobrazbi v šmislu zadevnih zakonov in zakonskih odredb lahko uspešno delujejo kot vzgojitelj in učitelj na osnovnih žolah in v narodnem prosvečivanju. |

Splošna izobrazba se dobiva na učiteljiščih, strokovna V višji pedpoški šoli. Vsak pouk na zavodih za izobrazbo učiteljstva па osnovnih šolah se vrši v državnem jeziku.

IL Ureditev zavodov:

a) Učiteljišče. Učiteljišča so za gojence in gojenke po spolu ločena ter imajo štiri letnike. Splošna izobrazba, 'ki jo nudijo učiieljišča, je enaka splošni izobrazbi, ki se dobiva v višjih razredih ostalih srednjih šol (gimnasije, realne gimnazije, realke). Pouk v splošni izobrazbi obsega na moških učiteljiščih naslednje vbvezne predmete: 1. moralni pouk (verstvo); 2. splošno vzgojeslovie s pomnoženimi vedami (psihologija s posebnim ozirom na mladi noslovje, logika, etika, estetika), filozofska propedevtika; 3. državni “kot učni jezik; 4 en živ tuj jezik (relativno obvezno); 5. zemljepis 7 пробемапјет geologije; 6. zgodovina, prvenstveno narodna zgodovina, ustavoznanstvo; 7. narodno gospodarstvo in sociologija; 8. matematika z geometrijskim risanjem; 9. prirodopis; 10. prirodoslovje, oboje s prirodoznanskimi vajami in s posebnim ozirom na kmetijstvo; 11. higiena in poljudna medicina; 12. lepopis;

| да