Учитељ
Uvod v individualno jugoslovansko уграјапје 37
Ра је 7 гејогто озпоупе 5оје у грогај omenjenem smislu nujno združena tudi reforma srednjih šol (učiteljišč) mislim, ni treba posebej povdarjati. Ker se je o tom že izvršila debata na kongresu hočem v kratkem podati le sledeče misli:
Vse naše vzgojne institucije so plod stoletnega razvoja družbe, zato nujno nosijo pečat reakcije, ki se v naših časih kaže s tem večjo odločnostjo. Ako hožemo, da bodo odgovarjale svojemu namenu, jih moramo postaviti na povzem drugo podlago z drugimi vzgojnimi smotri. Dočim danes gojence natrpavajo z najrazličnejšimi izsledki in pogreški, ki so plod raziskavanj, le zato, da jih pač poznajo in so zmožni položiti izpite, morajo naša bodoča vzgojevališča računati v prvi vrsti z neposrednimi potrebami, ki jih stavi živlenje na samostoine osebnosti in biti morajo doveolj jaka, da nudijo gojencu, če nc več, vsaj oporo pri ustvariti pravilnega pojmovanja sveta in življenja, ki odgavarja potrebam časa.
* * ж
Na kratko bi (едај родајо тоје !уајапје зједесо 5 Ко:
1.) Vzgojne institucije, ki so namenjene narodu, morajo biti zasidrane v njegovi individualnosti in morajo odgovarjati njegovim. nacionalnim in kulturnim potrebam.
2.) Za iskristaliziranje pravega in klenega jugoslovanskega tipa (značaja) potrebujemo reformirano šolstvo in to predvsem osnovno fer z Hjijim v svezi reformo srednjih šol in univerze.
3.) Reforma osnovnega šolstva naj se izvrši v tej smeri, da postanejo šole učilnice — vzgojevališča in produktivne šole, Takoj naj se uvede sistematičen etičen pouk s takim ustrojem šolskega življenja, ki daje dovol prilike za praktično izvrševanje teoretičnih naukov in, ki je združen s koncentracijo celotnega pouka v smeri k nravstvenemu izpopolnevanju človeka. -
4.)Reforma učiteljišč se mora izvršiti čim preje in to v smislu, ki bo odgovarjal modernim potrebam z ozirom na reformirano osnovno šolo. Taka reformirana učiteljiišča imajo vsa prava ostalih srednih šol in matura položena na učiteljišču odpira pot na visoke pedagoške Ššole ali učiteliske akademije, ki so таупоргаупе 27 озгаlimi штуег ти fakultetami.