Учитељ

Znanstvena редарорка 673

је тподпо Тит! испр згтој“ — „didaktografijo“. Тиф пјесоуа — Pestalozzijeva — metoda naj bi bila tako rekoč stroj, „ki naj bi deloval natančno in zamoljivo, tudi če bi ga gonile okorne roke.“ Hotel ju ukratka pouk tako rekač pomehaniti in ko mu je njegov pokrovitelj, državni svetnik Glayire, dejal: „Vouš voulez тесћашзег Гедисаноп“ — vi hočete pouk pomehanizovati — mu је Pestalozsi živo potrdil, In na nekom drugom mestu svojih spisov pravi Pestalozzi: V tem pogledu ni možno, da bi bili dve dobri ет metodi, nego potreba je učnih oblik, ki napravijo iz učitelja zgoli mehanisko orodje metode, katere uspehi naj iz vir:av is kakovosti njenih oblik, ne pa iz umetalnosti tistega ki jo uporablja.“

·'Konsekventno izvajajoč posledice iz svoje velike zmote, je zahteval Pesta'ozzi, naj Gi šola „dovajala človeka s psihološko umefno!sjo in po zakonih psihnega mehanizma do jasnih pojmov“, čes, znanstvenemu dušetloviu se gofovo posreči, da izumi stroj, po katerem bo pri vzgoji in pouku isključen vsak dvom, -izključena vsaka subjektivnost in vsaka osebnost.

Та Pestalozziieva ideja — prava fata morgana — je očarala že njegove vrstnike ter je obajavala nemške pedagoge zlasti v drugi polovici minulega devetnajstega stoletja in njenemu čaru so se vdali tudi nekateri slovenski šolniki v pričetku — дуајsetega stoletja. -

„Zakone psihnega mehanizma preiskovati in ustanoviti neuki Pestalozzi, neprijatelj učenih knjig, ni niti mogel niti hotel. A česar si on ni upal, tega si je lotil — Merbart.

Leta je bi tri leta vzgojitelj v neki švicarski rodbini v Bernu ter se je pri tej priliki osebno seznanil s Pestalozzijem.*) Tako se je tudi vnjem utrdilo uverjenje, da pedagogika bodi veda,t.i. vzgoja iu učna metoda se naslanjita na znanstven sestav, ki se vpiraj kakor filozofski sistemi na mefafiziko; in pa tudi kakor naravoslovni sistemi na mafemafiko; to prepričanje rasodeva že naslov enega izmed njegovih glavnih del, ki se glasi: „Psihologija kot veda, na novozgrajena na izkušnjo, metafiziko in matematiko.“ . Po Herbartu ima pedagogika dve znanstveni opori: efiko in psihologijo. Etika določuj vzgojitelji smofer, ki bodi „krepost in

*) Karla Richteria knjigo „Herbart. Aligemeine Pidagogzik und Umriss padagogischer Vorlesungen.“ (Leipzig 1876) na 'str. XXV. in XXVI.

Учитељ 2