Учитељ

674 Учитељ

nravni značaj“, psihologij pa, ki uči o pojavih, izrokih in zakonih duševnega žitka, mu dajaj sredsfya in mapolke, po 'katerih doseže omenjeni smoter. Etika in psihologija bodita pedagogiki to, kar so človeku oči tep ji podeljujta znansfven značaj Takisto je imenil Herbart, da je postavil vzgojeslovje na znanstveno podlago, in takisto je postal oče tako imenovane „znanstvene* pedagogike in častni naziv. „znanstvenih pedagogov“ si laste še dandanes njegovi pristaši in učenci, proglašajoč vse druge пећегђатзке у250ieslovce za gole „empirike“ all za „vulgarne pedagoge.“

O vrednosti in temeljitosti Herbartove psihologije pozneje kaj več; za zdaj, ko nam je raspravljati. o razvoju „Zdanstvene“ pedagogike, naj. omenimo samo toliko, da ie Herbart izkušal svoje pedagoške osnove oživotvoriti po seminarju, t. i učiteljišču v KOonigsbergu, kamor je prišel kot vseučiliški profesor leta 1808. Kako „praktičen šolnik“ je bil Herbart, vidimo iz nekega istočasnega poročila o njem (IL. 1823.), ki nas poučuie o ondotnem učnem postopanju. Preznačitno je, to postnpanje da ne bi blagovoljenim. čitateljem, ki kolikor toliko poznajo ustroj današnjih učiteljišč, podali iz njega par značitnih črtic.*)

Učiteljiščniki — začetniki, osemletni do desetletni dečhi so prevajali zapored Odisejo, Herodota, Ksenofonta ter z njin posnemali slovonico. Ksenofont je bil latinski pouk z Evtropijem in z Vergilijevo Eneido, a: potem zgodovinska predavanja po vzoru starih povestničarjev, n. pr. Livija, ploske in sferske nazorne Vaje. Onda je prišla na vrsto latinska sintaksa, navadno v trinajstem letu, potem primerjajoča sintaksa grškega in latinskega jezika, nato Olijada ter Platonov dialog „o državi“ in prva knjiga Cice= ronovega spisa „De officis“, na podlagi katerih nai bi se zgradil kandidatom „moralni sistem.“ V matemaftiki so brzo prišle na vrlo za zgoraji omenjenina nazornimi vajami geometrija, trigonome– trija, algebra, logaritmi (s pomočj integralnih in dilerencijalnih računov), potem „z večjo uporabo časa“ nauk o složčevih rezih in početki astronomije ter končno nekatere zadače iz statike in višje mehanike.

Kaj čuda, da so bili učni uspehi Herbartovega sveučiliškega seminarja jako skromni, kakor priča Schrader, glavni svedok, ki

*) D-r Oito Wilmann, Johann Fliedrich Herbarts Padagogische Schriften Leipzig, 1875 (v II. zvesku).