Учитељ

676 Учитељ

dejanje.. Ni eden velik pedagog ni živel brez боја. Котег педо-

staje bojevitega poguma, kdor hoče imati mir za vsako ceno, %6,

zategadelj ne more bili popoln pedagog...“ Toda naj so bili vzroki Herbartovih neuspehov taki ali

onaki, istina je, da se Herbartu dc smrti. (1842) ni posrečilo, da.

bi si bil količkaj znamenito število pristašev, in. videli je bilo, da le s mojstrom vred pokopan tudi: njegov pedagoški sestav. :) Oteia sta ga tej usodi Sfoy in 2Шег,

Karel Volkmar S7oy (1815—1885) je ustanovi! |, 1843 v Jeni. pedagoški seminar, ki je deloval z večletnim premorom — ko,se.. je bil Stoy zaćasno preselil v Heidelberg — do njegove sm:rti.:

Vzgajal in poučeval je ondnkaj svoje gojence po Herbartovih na= čelih, po katerih se pa ni suženjski ravnal, a poudarjal. je zlast vzgojiteljevo osebnost.?)

Šele kakih dvajset let pozneje nego tdy_j je začel Бекер.

delovati Herbartovem zmislu Turiskon Zi//er (1817—1882). Osnova

je leta 1862 v Lipskem akademško-pedagoški seminar z vadnico.

Prav za prav pa po svojem zvanju niti ni bil pedagog, nego po"

svetil se je bil izprva teologiji in potem juristiki in šel Il. 1856:

je stopil prvič ha pedagoško poprišče kot pisatelj s knjigo.

„Uvod v splošno pedagopiko.“ Da pa Ziller res ni bil šolnik „Po božji milosti“ nam bistro,

potrjuje praktični šolnik, znane okrajni šolski nadzornik gradski

Hans 7runk.5) Le-ta v knjigi: „Eine Schulreise und was sie ergeben hat* pripoveduje“), kako je v osemdesetih letih dobil za, nadaljnjo izobrazdo enoleten dopust, ki ga je prebil napot na Dunaju, napot pa v Lipskom. Med odlučnjaki, s katertmi se je. seznamil na Dunaju, imenuje v zlasti Di/f/esa, se ga z nandušenjem зропипе (гдес, да озебпе spomine nanj hrani kot najlepše svojega življenja, in priznavajoč, da se je ха šolo od Dittesa več naučil nego od vseh drugih tudanjih ргедауаје|јеу па Чипајзкет | узеше сц. А ŽZilerjevec profesor Teodor Уогт, у Кајегет to pozmeje še govor in Кера је |а čas Trunk

1) Wesendruck; Die Schule Herbart-Ziler und ihrer Jinger vor dem forum der Kritik. Wien und Leizig, 1885, sir. 21.

3) Wesendruck, na m. T., sir, 28. 3) Sedaj že v pokoju. 4) V Gradcu. 1899, str. 17.

У се ар стаје

а аи