Учитељ

Znanstvena pedagogika 677

udi poslučal na Dunaju — često kot edini slušatelj*h)—o1"da је napotil do Zillerja v Lipskem. Ko ie Trunk o tej priporočitvi poмеда! ОПуези, ти је le-ta dejal: „Prav, le idite! Vam Zillerija ne bo škodovala“ Trunk je potem res fudi tu preživel eno poЧијебе па Нрзкет sveučilišču ter tudi tu preživel lepe urice, zlasti pri prof. Hildebrandu;**) toda „s ŽZilerjevimi nazori“ pravi Trunk — „se nisem mogel prav sprijazniti in tudi v seminarju, ki ie bil pod njegovim vodstvom in katerega sem nekolikokrat, mi ni ugaialo, ker se mi je zdelo vse preveč z umetničeno. Tako se je zgodilo, da sem imel od Zillerja malo dobička. K temu je pripomoglo tudi to, da jie bilo postalo občevanje z njim že jako neugodno sprčo njegove nagluhosti.

In kakšne' nazore je imel mojster Ziler v ekonomskem in 'ocijalnem položaju učiteljstva, to nam dokazuje ta njegova izreka, „da človeška družba sme po pravici pričakovati, da velika nuotranja zadovoljščina, ki je spojena z učiteljovanjem, učitelju vbilo nadomešča nedostatek udobnosti in časti, ki da mora trpeti napram. drugim stanovom“, ni da je znak krivega častiljubja, ako učitelistvo za nedostojno smatra združitev učiteljovanja s cerkvoniško službo, češ, da Je to spojitev ustvarila zgodovina.

Sicer pa je Ziller najbolj prošlost kot pedagoški 1Геогенк. Pedantski se oklepajoč Herbartovih teorij, se je smatral za edinega poklicanega dediča mojstrove pedagoške zapuščine fer se je čutil tudi pozvanega, za to zapuščino pomnoži, t. |. Herbartove teoreme dalje razvije. Tako so se mu poredile njegove pedagoške ideje, s katerimi naše pedagoško čitateljstvo na podlagi korolarija, ki ga je sestavil Wesendonk v že omenjeni knjižici pod zglavjem (III): „Desetoro čudnih idej Zillerjevih.“

Ziller med drugim želi, da bi bilo celo Sveto pismo v rokah šolskih otrok, kakor bodi sploh smoter vsakega odraslega človeka, da prečitaj Sveto pismo enkrat od konca do kraja. — Kaj je Ziilerju ljudska šola, vidimo iz njegove zahteve, naj bi otroci, ki misiijo nadaljevati študije, sploh ne pohajali ljudske šole, nego maj bi se raje ·pripravljali privatno, in. naj bi se ustanovile posebne šole za ubožce in posebne za bogatine in celo za posamezne sta-

*) Trunk, str. 18. Gi: **) Istotam, str. 43.