Учитељ

678. Учитељ

nove in socijalne sloje, a ljudske боје naj bi зе рпргауђаје пе 1е za poljodelstvo in obrt — za eno ali več rokodelstev, nego tudi ga tvorniško in frgovinsko poslovanje.

-о8. Đočim isključuje is угројпега pouka francoščino kot nepedagoški jezik, naj bi se ne realci nego tudi učenci šol naučili, vseh tujih jezikuv toliko da bi se jasno zavedali v nemščino prešlih tujk in njenih sestavin (!). — Učencem in meščanskih Хор naj bi se dajal „navod k nacijonalno ekonomskemu naziranju, ki uvuja zlasti v trgovinsko vedo.“ A poleg vseh teh zahtev ne do= pušča Ziller, da bi se v tistih šolah poljudno poučevalo.

Krono pa je postavi! Ziller svojemo pedagoškemu sistemu s tistim glasovitim naukom o mišljenskem pouku — Gesinnungsunterricht) — ter o štroSi koncentraciji po Kulfurho-2godovinskih sfopnjah, Ta nauk oboževalci smatrajo Zillerjevi za višek pedagoške modrosti in naši pedagogi za genijalnega, a drugi učenjaki, ki niso Zillerievci, popolnoma ponesrečene izrodke pedagoškega sistemohlastja,“*)

Da je ta naža trditev resnična, kaže nastopni izrek enega izmed najuglednjejših Zillerjancev. D-r Teodor Wiget namreč takoij v uvođu na strani 3 znane knjige: „Die formalen Stufen des Unterrichts“ odkrito pravrečno priznava: „Zillerjeve formalne stopnje so tisti del Zillerieve učne metodike, ki ne le da ima najiveč stikov s sedaj navadnim učnim postopanjem, nego se da tudi, ker kot gola forma ni navezan na nobeno snov, najlažie uvesti v prakso, dočim nudi nauk v kulfurno-zgodovinskih sfopnjah in v koncentraciji pouka sicer važnejša, toda tudi težavnejša vprašanje in mu delajo skoro nepremagljive ovire sedaj veljavni učni načrti in sedaj navadna učna sredstva.“,„Res, dragoceno priznanje! Zillerjevci torej zahteve mišljenjskega pouka in koncentracije po kulturno zgodovinskih stopnjah nikakor niso vpustih, nego so io samo za sedaj odgodili do priličnejšega časa!

") Ostermann, Die hauptsdchtichsten Irrtiimer đer Herbartschen Psyhologie und ihre pšipagogischen Konsequenzen, str. 207; „Tu se ne morem spuščati v obširnejši razgovor, kako se ji dalje razvila Herbartova Копсепtracijska ideja, pod rokami njegovih učencev zlasti v Zillerjevi šoli Da so Zillerjeve ideje, naj bi se mišljenjski snovi ves drugi pouk podredi lin pri-

redil in naj bi se učno gradivo razvrstilo po različnih kulturnih stopnjah

človeštva, katerim baje ustrezajo razvojn otroške stopnje v šo!ski dobi popo:nosna ponesrečeni izrodki pedagoškega sistemolvoja (System macherei), to priznavajo sedaj celo še nekateri pedagogi Herbartove struje. Herbart sam ni namerjal take skrajnje pretirane učne koncentracije.

|. - |