Учитељ

680 Учитељ

stvu in sirarstvu. Po pravici pravi Werendonck, da se morajo po tako koncentrovanem pouku otrokom sedmere kozice priskutiti do gabeža, dajni naposled iz oči gledajo.

Drug primer! Ker je pri „očakih“ (v tretjem šolskem Је) govor O zapestnicah, tedaj je prilika govoriti o zlatu in njega pridobivanju in uporabi A od zlata preidemo naravno do srebra, potem do bakra in železa. O priliki pripovedovanja o Abrahamovih ćredah se se raspravlja o v šoli: govedo, ovca, koza, konj, osel, potem poljske rastline ter ml-ko, sir in maslo. Povest o Jordanu in Mrtvem morju navede govorico na sol in soline, na vodnjake, vodovode in komnikujoče cevi. Povest o Sarini poroki sproži govor o Ženitvenih pogodbah, a njen pogreb daje priliko, da govorimo o apnenških jamah in o apnencu in apnu sploh, Tudi računstvo (številni obseg: do 1000) je zavisno od mišljenske snovi ter se opira na to, da je živel Abraham 1900 let pred Kristusom.

Toda bodi dovoli teh „popolnoma ponesrečenih izrodkov pedagoškega sistemolvoja “ Kdor jih žele znati kaj več, tega naрогојето до Вапезја, КЕ зе у neki svoji knjigi*) na strani 143. obširneje bavi s tem poglavjem Zilleriove pedagogike.

Gotovo pa bo strmeče čitatelje zanimalo zvedeti, kako se je neki Zillerju porodila „genijalna“ ideja kulturno zgodovinskih stopenj. Werendonck (na u. m. str. 113) ugiblje tako le: „Ро mojem тпепји зе је уз Ша Пеги пекос nekje, morda pri či(апји Ооефеја ан ра Нада — po čigar ga trditvi je posameznega človeka razvoj vkrajšana ponovitev razvoja vsega človeštva ali pa tudi sama ob sebi — blesteča, toda mevziržna analogija med kulturn mi stopnjami človeštva in razvoinimi dobami poedinega človeka in to vsakoč zanimivo misel je kot nov evangelij vsinil v svoj pedagoški sestav. To bodi potem „znansfvena peda-

· сока“, 1п Кдог зе 5 takimi mukami ne strinja in jim ne verjame

niti jim ne more verjeti spričo boljšega spoznanija, tega psujejo potem za „vulgarnega pedagoga“, za „golega praktika“ itd. Ako bi osmere kulturno-zgodovinske stopnje res ustreale našim osmerim šolskim letom, potem bi štirnajst-letni đeček moral že biti mož!“

Ta učeno-smešni sestav, ki smo ga tu z najkrajšimi potezami očrtali v zvezi s „formalnimi stopnjami“, s katerimi se nam

*) D-r Friedrich Bartels, Die Amvendbarkeit der Herbart-Ziler (Stoy-

· schen pidaktischen Grundsitce fiir den Unterricht an Volks twndi Biirgerschulen,

Zweite und voilig umšearbeitete Auflage. Wittenberg: 1883.