Учитељ

Znanstvena pedagogika _ 681

bode še posebei baviti, je potem Ziller res proglasil, kakor razodva že gorenji сна! 12 Мезепдопска, 2. „гпапзјуепа редасошко“, čes, da je vsaka druga pedagogika, ki пе sloni kakor njegov sestav na „znanstvenih“ stefrih Hesbartove etike in psihologije, neznanstvena, zgoli „empirska,“ „diletanska“, „vulgarna“ „trivijalna“ in kakor se že glase vsi prijazni pričimki, s kater.mi so obsipali sillerjevci vse šoInike, niso morali trobiti v njih rog. — In Ziller in njegovi pristaši so započeli strastno propagando in agitacijo, na katero se še dandanes najizvrstneje razumejo, najprej z že omenjenim vseučiliškim seminarjem; a ker vse to ni imelo пе pravega uspeha, se je domislil Ziller novega agitacijskega sredstva. Pridobil je glasovitega šolnika Stoya, o katerem smo že zgoraj govorili in katerega je v ta namen nalašč posetil v Jeni (18683). Z njegovo pomočjo je ustanovi! „Društvo za znanstveno pedagogiko“, a kot publikacije tega društva je izdajal isza leta 1869, „Letnike društva za znanstveno pedagiko“, katerih je urejeval sam do svoje smrti (1882). Potem je prevzel njih uredništvo Teodor Vogt, tedaj profesor na dunajckem sveučilišču.*)

Že naziv „znansliveni pedagog“, ki so si ga prisvajali Zillerjevci, je dokaz njih nadutosti. Po pravici so se ob njem spotikali pedagogi, ki so si vhranili dovoli zdravega razuma, da se niso vdali njin učenim vitoglavostim. A nadaljuie delovane „Društva za znanstveno pedagogiko“ se je tudi popolnoma ujemalo z izrivajočim izvoskom „znanstvene firme.“ Kdor se hoče prepričati,· kaj so vse prerekli ti čudni „znanstveniki svojim neznanstvenim nasprotnikom, psujoč jih „vulgare, trivijalne pedagoge“, „diletante“, „surove empirike“, „ignolante“, „literarne ničle“, „ljudi brez fantazije“, „trde, omejene butice, katerih obzorje se nahava konec njih nosa“ ito, in kaj so vse zmogi ne le v zmeranju, ta čitaj v Wesendonckovi brošuri vsaj četvrto, peto in šesto poglavje.**),

(Nastaviće se).

*) Wesendonck, str. 27.

· **) Ober den Wert und die Mingel Herbart-Zillerschen Piždagogik · nnd die Kampfesweise der Zillerschen Heitsporne." — V. Uber D-r Reiu als Reformator der Schulen“ — VI. „Herr Dr. Th Vogt, das Haupt der soONA O ODBORI O Радарореп und die АИК der padagogischen Kriti